Z zaključki konference bodo organizatorji seznanili vlado v Rimu. Ti obsegajo načelne ugotovitve, pa tudi zelo konkretne predloge, kako tehnično in vsebinsko nadgraditi produkcijo deželnega sedeža RAI Furlanija Julijska krajina ter jo še tesneje povezati z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria. Udeleženci so se znova dotaknili tudi ukinitve Radia Trst A na srednjevalovnih dolžinah ter potrebe po vzpostavitvi digitalne avdio mreže (DAB) v Furlaniji Julijski krajini.

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v uvodnem nagovoru zavzela za ohranjanje in krepitev obeh regionalnih centrov, ki sta stebra obmejnega medijskega prostora: “Načelna podpora obmejnim medijem je sicer velika, ampak ne sme se več dogajati, da bi, denimo, ob vsakem razmisleku o racionalizaciji sistema RTV na mizo najprej padel predlog o krčenju regionalnih programov. Prav tako si moramo še naprej prizadevati, in o tem je vodstvo Urada v Trstu že govorilo s pristojnimi, da bi imela proračunska sredstva, ki jih italijanska vlada vlaga v deželni sedež RAI, večji učinek na produkcijo vsebin v slovenskem, in tudi v furlanskem jeziku.” Boj proti sovražnemu govoru in manipulativnim vsebinam je še posebej pomemben v dragocenih in krhkih obmejnih prostorih, je poudarila državna sekretarka Humar: “Zavedati se moramo, da je kakovostno novinarstvo imunski sistem javnega dialoga. S podporo, tudi finančno, moramo poskrbeti, da ta sistem ne oslabi.”

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu finančno podpira tiskane, radijske in spletne medije Slovencev v sosednjih državah. Prav tako pa projekte medijev v matični domovini, ki so namenjeni poročanju o dejavnostih Slovencev v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi projekt jezikovnega izobraževanja radijskih govorcev iz zamejstva.

V imenu Slovencev v Italiji sta svoj pogled na čezmejne medije na konferenci predstavila predstavnika obeh krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Poudarila sta, da je treba bolj dosledno uresničevati, kar je zapisano v zakonih in konvencijah, ter da manjšinskih vsebin ne bi smeli getoizirati, saj ne smemo pozabiti, da so manjšine tudi most in prehod med sosednjima državama.