Na predvečer godu sv. Jurija (24. aprila), ki po ljudskem koledarju predstavlja začetek pomladnega dela leta, v krajih okoli Sevnice domove obiskujejo skupine fantov in mož, ki prepevajo jurjevske kolednice in domačim voščijo srečo, ti pa jih pogostijo in obdarijo. Jurjevo koledovanje je ena od oblik praznovanja godu sv. Jurija, ki je danes živa le še v Sevnici in okoliških krajih ter na Raki in Vrhovem.

Jurjevo koledovanje, kakršnega poznajo na Sevniškem, sodi med bolj prepoznavne koledniške šege v Sloveniji. V nasprotju z nekaterimi drugimi kraji, v katerih so se šege, povezane s praznovanjem jurjevega, spremenile v turistične prireditve, ki jih organizirajo na dela proste dneve blizu jurjevega, jurjeva koledovanja na Sevniškem potekajo v noči s 23. na 24. april v lokalnem okolju ter so namenjena tamkajšnjim prebivalcem. Kljub občasnim prekinitvam jurjeva koledovanja na Sevniškem nadaljujejo tradicijo prednikov. Za prebivalce so pomemben element lokalne identitete in eden od povezovalnih elementov tamkajšnjih lokalnih skupnosti.

V informacijskem sistemu kulturne dediščine se nahajata podrobnejši opis enote dediščine in nosilcev in Register nesnovne kulturne dediščine.

V letu 2023 smo v Register nesnovne dediščine vpisali še naslednje enote:

Izdelovanje pripadnostnih kostumov (EID 2-00114) 

Soriški govor (EID 2-00113)

Priprava koroškega rženega kruha (EID 2-00112)

Tradicionalno čevljarstvo (EID 2-00111)

Sušenje sadja (EID 2-00110)

Letos obeležujemo 20. obletnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine

Konvencija o varovanju kulturne dediščine je bila sprejeta leta 2003 z namenom varovanja, vrednotenja in ozaveščanja o nesnovni kulturni dediščini na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nesnovna kulturna dediščina so običaji, tradicije, obrti, obredi in prakse, ki so del življenja in identitete posameznikov in širših skupnosti ter se prenašajo iz roda v rod.

Za praznovanje 20-letnice konvencije je Unesco v letošnjem letu pripravil globalno kampanjo z vrsto dejavnosti za predstavitev raznolikosti in bogastva nesnovne dediščine ter ozaveščanje o pomenu njenega ohranjanja. Sekretariat konvencije spodbuja države pogodbenice in vse deležnike, da se pridružijo praznovanju ter z organizacijo dogodkov in dejavnosti podprejo uveljavljanje njenih ciljev, pripomorejo k preučevanju preteklih dosežkov in razmisleku o njenem nadaljnjem razvoju. Na posebni spletni strani obletnice Konvencije so objavljeni dogodki in dejavnosti (v angleškem jeziku).

Praznovanju se pridružuje tudi Slovenija; Ministrstvo za kulturo bo obletnico konvencije zaznamovalo z vrsto dogodkov v sodelovanju z nosilci in strokovnimi institucijami. Sporočilo konvencije o živahnosti nesnovne dediščine, ki povezuje tradicije s sodobnimi družbenimi in okoljskimi odzivi ter v ospredje postavlja posameznike, skupine in skupnosti, je še zlasti prisotno na dogodkih z nosilci. Med najbolj slovesnimi je bila podelitev listine o vpisu Čebelarski zvezi Slovenije v Radovljici, čez nekaj dni bo skupni dediščini tradicij rej lipicancev posvečen tudi Festival Lipicanca, ki se ga bodo udeležili predstavniki osmih držav.