Srečanje je potekalo v soorganizaciji Sekretariata konvencije in predsedujoče Estonije ter podpredsedujoče Slovenije. Srečanja se je udeležilo 42 gostov iz 27 držav Afrike, Srednje Amerike in Srednje Azije ter Evropske unije in institucij ZN.

Na srečanju so govorili o ozaveščanju in informiranju stalnih predstavnikov držav pri Združenih Narodih v Ženevi, o pomenu čezmejnega vodnega sodelovanja. Spregovorili so tudi o sklepih letošnje Konference o vodi ZN, ter o Vodni konvenciji, njenem namenu, ciljih in koristih članstva.

Govore in predstavitve so prispevali predstavniki diplomatskega zbora v Ženevi, veleposlanici Slovenije in Estonije, veleposlanika novo pridruženih držav h konvenciji, Nigerije in Iraka, ter generalna sekretarka (angleško United Nations Economic Commission for Europe-UNECE) Olga Algayerova in predsedujoči United nations Water , Gilbert Houngbo. Z vabljenimi intervencijami so se jim v razpravi pridružili še predstavnice in predstavniki Gambije, Paname, Portugalske, Dominikanske Republike, Evropske unije, Namibije in Nemčije

Slovenija s soorganizacijo srečanja nadaljuje z aktivnim sodelovanjem pri izvajanju programa dela konvencije in se hkrati pripravlja na prevzem predsedovanja konvenciji v obdobju od 2024 do 2027. Slovenija bo predsedovanje začela z zasedanjem pogodbenic konvencije, ki bo potekalo v Ljubljani v oktobru 2024. Vodna konvencija je leta 2016 v kontekstu izvajanja Cilja 6 Agende 2030 od ZN prejela mandat za globalizacijo njenih aktivnosti in širitev preko meja izvorne regije UNECE. Širitev konvencije je (razen razvoja tehničnih in pravnih vsebin) ena od ključnih aktivnosti konvencije. Trenutno šteje 49 članic, od tega jih je 8 izven regije UNECE, preko 20 držav iz Afrike in Južne Amerike pa je v procesu pridruževanja konvenciji.