Sprememba Odloka o ustanovitvi Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike

Vlada je izdala Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike in ga objavi v Uradnem listu RS.

V skladu s predpisi EU mora država članica imenovati odbor za spremljanje. Trenutno sta imenovana dva odbora za spremljanje - Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (odbor za spremljanje PRP), ki se nanaša na programsko obdobje 2014–2020, in Odbor za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike (odbor za spremljanje SKP), ki pokriva programsko obdobje 2023–2027.

Sprememba se nanaša na združitev zgoraj navedenih odborov za spremljanje oziroma na prenos pristojnosti odbora za spremljanje PRP do zaključka izvajanja Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 na odbor za spremljanje SKP. Taka ureditev pomeni racionalizacijo glede izvedbe sej obeh odborov, saj so institucije, ki so imenovane v odbor za spremljanje PRP, imenovane tudi v odbor za spremljanje SKP.

Na 23. seji odbora za spremljanje PRP (10. 1. 2023) je bil sprejet tudi sklep, da odbor za spremljanje PRP prenaša naloge odbora za spremljanje PRP do zaključka izvajanja Programa razvoja podeželja 2014–2020 na odbor za spremljanje SKP. S prenosom pristojnosti je bil na prvi seji (29. 3. 2023) seznanjen tudi odbor za spremljanje SKP. Tudi Evropska komisija, ki je bila prisotna na obeh sejah odborov, temu ni nasprotovala in je predlog z vidika racionalnosti podprla.

S to spremembo odloka se določi tudi, da se med člane odbora za spremljanje SKP imenuje tudi en predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

Soglasje k Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2023

Vlada je soglašala s 3. odstavkom 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) za leto 2023, ki ga je svet KGZS sprejel 20. 12. 2022.

V skladu z Zakonom o KGZS se lahko stopnja zborničnega prispevka A po sklepu sveta KGZS v soglasju z Vlado RS, glede na letni obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20 odstotkov.

Za leto 2023 je svet KGZS sprejel Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka, ki v 3. odstavku 3. člena določa: »Stopnja zborničnega prispevka A znaša 3,20 odstotka od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 evra.« Drugi odstavek 14. člena sklepa (začetek veljavnosti) nadalje določa: »Določba 3. odstavka 3. člena sklepa začne veljati, ko da k stopnji 3,20 odstotka soglasje Vlada RS. V kolikor Vlada soglasja ne izda, stopnja zborničnega prispevka A, določena v tretjem odstavku 3. člena tega Sklepa, znaša 4,00 odstotke od osnove.«

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo soglasje k 3. odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka.

Odgovor na poslansko vprašanje Predraga Bakovića v zvezi s stanjem v podjetju Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Predraga Bakovića v zvezi s stanjem v podjetju Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG) in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Poslanec Predrag Baković v pisnem vprašanju sprašuje, ali je vlada preverila dogajanje v SiDG glede manjše dobave gozdnih lesnih sortimentov (GLS) slovenskim predelovalcem in povečanja dobave GLS hrvaškim predelovalcem (brez reciprocitete) ter kaj je v zvezi s tem ugotovila oziroma kakšne ukrepe je/bo izvedla. Zanima ga, ali je vlada seznanjena z očitno načrtovano in deloma že izvajano selitvijo delovnih mest podjetja SiDG na druge lokacije in ali bo to preprečila, saj se zaradi dela že sedaj iz Kočevja v Ljubljano vozi preveč ljudi, ter kakšne načrte ima podjetje SiDG glede objekta na Rožni ulici, katerega lastnik je. Poslanec sprašuje, kdo je naročnik te študije, kdo je/bo plačnik in kakšen je namen te študije. Zanima ga tudi, zakaj se je naročnik odločil za tuje svetovalno podjetje in ni izbral kakšnega domačega ter koliko študij je bilo na to temo že naročenih in opravljenih v zadnjih petih letih. Sprašuje, ali bo podjetje SiDG pristopilo k posodobitvi podjetja Snežnik ter na kak način bo, kot lastnik hčerinskega podjetja Snežnik, pomagalo podjetju premostiti vmesno obdobje do konkretne načrtovane investicije, da bo podjetje v tem vmesnem obdobju preživelo brez hudih likvidnostnih težav.

Vlada je podala odgovore na zastavljena vprašanja poslanca.

V odgovorih je med drugim glede selitve SiDG pojasnila, da prostori, ki jih SiDG že ima v lasti ali dolgoročnem najemu, niso optimalno izkoriščeni, zato se je poslovodstvo odločilo, da bo zaposlene, ki delajo na lokaciji na Reški cesti v Kočevju, preseli na druge obstoječe lokacije družbe oziroma lokacijo hčerinskega podjetja. Največji del zaposlenih se bo tako preselil na sedež hčerinskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke, del v lastne prostore SiDG Logistike v Kočevju, kjer se že nahajajo zaposleni Poslovne enote Kočevje in tehnična služba, del pa na lokacijo v Sinji Gorici, kjer je SiDG leta 2022 dolgoročno najel 851 m2 novih poslovnih prostorov. Na lokacijo Sinja Gorica se bo od zaposlenih, ki prihajajo iz območja Kočevja in Kočevske Reke, vozilo 9 zaposlenih.

Odločitev, katere službe se bodo preselile na katero lokacijo, je bila sprejeta izključno glede na potrebe delovnega procesa, obseg sodelovanja s poslovnimi partnerji in ostalimi deležniki, ki večinoma gravitirajo na osrednjo Slovenijo, in zaradi učinkovitega pokrivanja terenskega dela vseh poslovnih enot.

Z novo razporeditvijo služb in sektorjev so na SiDG so zasledovali tudi prostorsko konsolidacijo zaposlenih na eni lokaciji in s tem večjo učinkovitost delovnega procesa, ki bo vodila v doseganje boljših rezultatov družbe SiDG.

Celoten odgovor Vlade je naveden v odgovoru na poslansko vprašanje.

Odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi s pogodbami o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v lasti oziroma v upravljanju lovskih družin

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi s pogodbami o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so v lasti oziroma v upravljanju lovskih družin in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Vlada je podala odgovore na zastavljena vprašanja poslanke.

V odgovorih je med drugim pojasnila, da je pravni okvir za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov je Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ), ki določa, da kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino.

Po mnenju Ustavnega sodišča gre za ukrep, ki ima podlago v namenu zagotoviti smotrno izkoriščenja kmetijskih in gozdnih zemljišč za del družbene lastnine, za katero je vseskozi veljal drugačen pravni režim, kot je veljal glede ostalih delov družbene lastnine, in je določil drugačen način lastninskega preoblikovanja. 

Sklenitev pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov med Republiko Slovenijo (v njenem imenu: Sklad) in lovsko družino na podlagi ZSKZ tako ne predstavlja nedopustnega posega v zasebno lastnino, temveč gre za ugotovitev, da so obravnavane nepremičnine kot kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lasti in uporabi lovske družine po ZSKZ postali last Republike Slovenije. Podpisana pogodba, ki po vsebini predstavlja pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, je podlaga za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije v zemljiško knjigo.

Če lovska družina pogodbe ni pripravljena skleniti, Sklad Državnemu odvetništvu RS predlaga vložitev tožbe na ugotovitev, da so obravnavane nepremičnine last Republike Slovenije. Sodišča tožbam praviloma ugodijo in v tem primeru je sodba podlaga za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije v zemljiško knjigo.

Posebej pa je treba poudariti, da ne gre za prenos lastninske pravice, temveč za ugotovitev, da je Republika Slovenija »ex lege« (na podlagi ZSKZ) lastnica obravnavanih zemljišč že od 11. 3. 1993 dalje. Pogodba o prenosu ali pravnomočna sodna odločba je podlaga za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim na način, da se Republika Slovenija v zemljiško knjigo vpiše kot lastnica zemljišča, kar omogoča gospodarjenje z državnim premoženjem in hkrati zagotavlja pravno varnost vsem, ki se zanašajo na pravilnost podatkov v zemljiški knjigi.

Celoten odgovor Vlade je naveden v odgovoru na poslansko vprašanje.

Odgovor na poslansko pobudo v zvezi s povečanjem nadzora nad nezakonito prodajo živil na javnih površinah in iskanjem trajnih ukrepov za njeno preprečitev

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo Mateje Čalušič, mag. Tamare Kozlovič in Roberta Janeva v zvezi z povečanjem nadzora nad nezakonito prodajo živil na javnih površinah in iskanjem trajnih ukrepov za njeno preprečitev in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Vlada je podala odgovore na zastavljena vprašanja poslancev.

V odgovorih je med drugim pojasnila, da se v Sloveniji že več let izpostavlja problematika prodaje sadja in zelenjave na stojnicah. Prodaja se vrši predvsem ob cestah in na drugih javnih površinah. Pri tem se že več let redno izvaja nadzor nad izpolnjevanjem prepisanih zahtev s strani različnih inšpekcijskih služb, ki imajo pristojnosti za nadzor nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah. V nadzorih so v preteklosti sodelovali predvsem inšpektorji Finančne uprave RS (FURS), Tržnega inšpektorata RS (TIRS), Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), v lanskem letu tudi Inšpektorata za infrastrukturo ter Urada za meroslovje. Sodelujoče inšpekcijske službe izvajajo nadzore nad spoštovanjem področnih zakonov, ki urejajo: kmetijstvo (ZKme), davčno potrjevanje računov (ZDavPR), preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), DDV (ZDDV-1), varstvo potrošnikov (ZVPot), trgovino (ZT), meroslovje (ZMer-1) in ceste (ZCes).

Inšpekcijske službe redno o svojih ugotovitvah obveščajo tudi javnost z objavljanjem poročil o opravljenih pregledih, ugotovitvah in izrečenih ukrepih. Pri svojem delu pa se soočajo s težavami, saj lastniki podjetij, ki so predvsem tuji državljani, še naprej kršijo predpise, zaradi sprotnih stečajev ne poravnavajo svojih obveznosti do države ter ustanavljajo vedno nova podjetja, kar vpliva na učinkovitost inšpekcijskih služb.

Nadzori različnih inšpekcijskih služb so načrtovani tudi v letošnjem letu oziroma so z njimi že pričele. Tako je konec aprila letos na pobudo Medresorske delovne skupine za preprečevanje goljufivih praks v agroživilski verigi in v organizaciji Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, potekal koordinacijski sestanek, na katerem so bile predstavljene pravne podlage, ugotovitve prejšnjih let ter glavne usmeritve za nadzor v letošnjem letu. Poudarek bo na nadzoru znanih kršiteljev iz preteklosti, predvsem podjetij z omejeno odgovornostjo v lasti domačih in tujih oseb, ki v izogib plačevanju davkov odpirajo in pred zaključkom tekočega leta zapirajo podjetja za prodajo sadja in zelenjave. Pri tem prihaja do zavajajoče navedbe porekla sadja in zelenjave, prodaje na zemljiščih brez soglasij lastnikov, in uporabe neumerjenih tehtnic. Preverjale se bodo tudi pogodbe o zaposlitvi prodajalcev, higienski pogoji prodaje, varnost in kakovost sadja in zelenjave.

Inšpekcijske službe si bodo na skupni platformi izmenjevale informacije o lokacijah prodajnih mest, zavezancih, ki vršijo prodajo ter bistvene ugotovitve, tako se bodo inšpekcijski ukrepi lahko hitreje stopnjevali. Pripravljen je tudi poenoten obrazec kot priloga zapisniku vseh inšpekcijskih služb, ki bodo izvajale nadzor prodaje sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah, tržnicah in drugih javnih površinah.

Zaradi stalnega prilagajanja prodajalcev razmeram se spreminja tudi nabor sodelujočih inšpekcijskih služb, z različnimi pristojnostmi, ki se iz leto v leto dopolnjuje. Žal pa kljub številnih aktivnostim (veliko število nadzorov, izrekanje glob, ki ostajajo neizterjane), problematika zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji, ostaja.

Celoten odgovor Vlade je naveden v odgovoru na poslansko vprašanje.