Projekt sta leta 2012 začela Američan Joe Devon in Kanadčan Jennison Asuncion ter ustanovila fundacijo Global Accessibility Awareness Day (GAAD). Ta si med drugim prizadeva, da bi bila dostopnost eno temeljnih načel v razvoju sodobnih digitalnih tehnologij pa tudi del splošne kulture.

Enako si želimo tudi na našem ministrstvu. Vključenost pri digitalni preobrazbi je naša norma in uspešnost digitalizacije je v veliki meri odvisna prav od nje. Se pravi od tega, ali bodo imeli vsi ljudje možnost aktivne soudeležbe v digitalni preobrazbi, ki trasira razvoj družbe in gospodarstva v naslednjih desetletjih.

Slovenija se letos prvič pridružuje pobudi GAAD. Na prvi konferenci o spletni in digitalni dostopnosti, na kateri so se srečali invalidi in strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij, med njimi tudi vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za informacijsko družbo Dragan Petrović, je državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić navzoče pozdravila s spodbudnimi besedami:

»Na današnji dan krepimo zavedanje, da mnoge spletne strani, mobilne aplikacije in druga digitalna orodja niso enako dostopna za vse ljudi ter ob tem spodbujamo razvijalce digitalnih tehnologij k iskanju rešitev, da bi bil dostop do informacij enak za vse, ne glede na njihove oviranosti ali njihovo starost. Prehitro in prepogosto pozabljamo na to, kako veliko ljudi ima težave z dostopom do številnih koristi digitalizacije. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo nedvoumno zagotavljamo, da je vključenost eden ključnih procesov digitalizacije. Krovna strategija digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030, krajše imenovane Digitalna Slovenija 2030, ki jo je vlada sprejela marca letos, opredeljuje kot »nujno« v resničnem življenju in na spletu, »da ima vsak prebivalec možnost, da aktivno, neprekinjeno in odgovorno sodeluje v skupnosti na vseh ravneh«.«

Še posebno pozornost pri krepitvi digitalne vključenosti je treba nameniti dejstvu, da kakor digitalna tehnologija prinaša možnosti hitrega razvoja družbe in posameznikov, lahko obenem poveča tudi razkorak do tistih, ki prednosti digitalne tehnologije ne znajo ali ne morejo izkoristiti. S tem posledično negativno vpliva tudi na povečanje ekonomskih in drugih neenakosti ter povečuje diskriminacijo.

Temu se lahko izognemo. Svet še nikoli ni bil bolje povezan, kakor je danes, in dostop do neskončne zakladnice znanja še nikoli ni bil tako odprt. Izključevanje iz tega izjemnega položaja ne bi bil samo civilizacijski zdrs, pač pa tudi neizmerna škoda za vsako pametno družbo.

V naših prizadevanjih za dvig digitalnih kompetenc posvečamo posebno pozornost določenim skupinam. Med drugim naša ekipa v projektu Mobilni heroji z mobilno učilnico pravkar potuje po odročnih krajih Slovenije in na primeren način seznanja z digitalizacijo starejše od 55 let, ki so naša t. i. ranljiva skupina z najnižjim digitalnim znanjem in spretnostmi.

Poleg dvigovanja digitalnih kompetenc prebivalstva pospešeno razvijamo visokokakovostno širokopasovno infrastrukturo, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta.

Na ministrstvu verjamemo, da je dostop do interneta človekova pravica. Na podeželskih območjih praviloma ni komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega omrežja. Zato za infrastrukturo na takih krajih, na t. i. belih lisah, poskrbi država.

Do konca septembra letos bo zmogljivo širokopasovno omrežje dobilo 6550 gospodinjstev iz 34 občin. Za njimi bo po že zaključenem javnem razpisu dobilo širokopasovno povezavo 8000 gospodinjstev iz 29 občin. V pripravi je tudi nov javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije.

Slovenija sicer ima dostopnost urejeno z zakonom. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij velja za državne organe, organe lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje.

Boljšo dostopnost spletnih strani in mobilnih aplikacij lahko zagotovijo tudi vsi drugi, ki niso zavezanci po zakonu. Obstaja veliko smernic in priporočil za povečanje dostopnosti spletnih vsebin pa tudi veliko orodij za preverjanje, kako dostopne so določene spletne strani. Tako kontrolo lahko opravite tudi s programom, v glavnem vsi pa se strinjajo, da je najbolj zanesljiv test  dostopnosti neke spletne strani takrat, ko dostopnost oceni resnični uporabnik.

Standard za dostopnost spletnih vsebin Web Content Accessibility Guidelines je objavljen na spletni strani Wworld wide web Consortium. To podatkovno bogato stran je ustanovil Tim Berners-Lee.

Začuda veliko ljudi ne ve, kdo je Tim Berners-Lee. Ta legendarni britanski fizik je skoraj točno pred tridesetimi leti uresničil svojo idejo o enostavni, povezovalni, za vse ljudi koristni in brezplačni izmenjavi podatkov, ko je s kolegi znanstveniki iz Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN s sedežem v Švici 30. marca leta 1993 ponudil v uporabo World Wide Web oziroma www.

Pred tridesetimi leti je nastal svetovni splet. Berners-Lee, ki ga je izumil in postavil, je še pred začetkom določil, da zanj ne bo licenčnine, ker mora ostati dostopen za vse, sodelovanje in čim širši dostop do svetovnega znanja pa koristi vsem.
Iz tistega, kar je najboljše v ljudeh, se pravi iz empatije in solidarnosti, iz prvinske potrebe po dajanju, ne le jemanju, in iz zadovoljstva, če ne celo sreče, ki ju prinaša odpiranje novih svetov in novih znanj drugim ljudem, ter seveda iz zahteve po čim večji dostopnosti za vse, je nastal največji fenomen našega časa.

Svetovni splet, v katerega jedru je bila humana plemenitost, je praktično v hipu postal najhitreje razvijajoči se medij globalnih razsežnosti, ki je predrugačil podobo sveta in dojemanje življenja.

Mnogi vidijo razloge za tak uspeh prav v tem, da je nastal iz ideje o dvigu kakovosti življenja za vse ter za skupno dobro, ne pa za dobiček. Pred tridesetimi leti je tako Tim Berners-Lee pokazal formulo za resnični in tudi za največji uspeh. Naj nas na prvi konferenci o spletni in digitalni dostopnosti vodi misel, da digitalizacija ne more uspeti, če bodo od nje imeli koristi samo nekateri, saj znanje dobi pomen šele, ko ga delimo.«