Mednarodna konferenca, katere cilj je zagotoviti enak dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja in je do danes potekala že v Grčiji, Italiji, na Nizozemskem, v Romuniji in Španiji, je svoje sklepno dejanje danes organizirala v Sloveniji. Organizatorji konference so namreč pri nas prepoznali številne dobre prakse, s katerimi se trudimo kar se da pravično in učinkovito vključevati migrante v slovensko družbo, predvsem z vidika digitalizacije.

Državna sekretarka je izpostavila zavedanje, da enega od izzivov v današnjem svetu predstavlja vse večje število migracij ter da so digitalne kompetence eno ključnih področij, ki jih je treba okrepiti tudi med migranti in jim omogočiti vključevanje v družbo. In prav vključenost je med pomembnejšimi deli strategije Digitalna Slovenija 2030: »Zavedamo se, da morajo biti digitalne tehnologije dostopne vsem, da morajo biti vključujoče, varne in zanesljive ter trajnostne. Zavedamo se tudi, da je digitalna preobrazba orodje za doseganje boljšega vključevanja tudi za migrante. Naš Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki v središče postavlja digitalne spretnosti, utira pot k vključujoči digitalni družbi, opolnomočenje migrantov z digitalnimi spretnostmi pa jim omogoča polno in smiselno sodelovanje v demokraciji, izobraževanju in poslovanju,« je povedala dr. Kamišalić Latifić in poudarila, da je v ta namen treba za vse izboljšati dostop do računalniške opreme, interneta in drugih digitalnih orodij.

Državna sekretarka je nagovor zaključila z življenjskim motom: V življenju ti lahko vzamejo vse, samo znanja ne. Izrazila je prepričanje, da so za uspešno vključevanje migrantov ključna tudi medsektorska prizadevanja.

Veliko večino migracij v Sloveniji predstavljajo ekonomske migracije. Po podatkih Statističnega urada je ob koncu leta 2022 v Sloveniji delalo več kot 12.800 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, največ s Hrvaške.