Na letošnjem letnem zasedanju so bile obravnavane strateško pomembne teme in sprejete zgodovinsko pomembne odločitve. Delegacija Republike Slovenije se je udeležila plenarnih zasedanj Sveta guvernerjev, kjer sta bili obravnavani dve glavni temi in sprejete tri resolucije: podpora EBRD za odpornost in obnovo v Ukrajini; sprememba sporazuma o ustanovitvi EBRD, ki bo omogočila širitev geografskega obsega delovanja EBRD v omejene države podsaharske Afrike in Irak in sprememba sporazuma o ustanovitvi EBRD zaradi odprave zakonske omejitve kapitala za redno poslovanje. Delničarke so izrazile veliko podporo EBRD in vse predlagane resolucije sprejele z veliko večino.

Guvernerji so sprejeli odločitev, da mora EBRD, v sodelovanju z drugimi, odigrati ključno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za podporo Ukrajine v času vojne in pri obnovi, pri čemer mora uporabiti svoj edinstveni mandat in primerjalne prednosti, hkrati pa mora ohraniti svojo finančno moč, zato bo potrebna nadaljnja podpora delničarjev. Odboru direktorjev so naložili, naj na podlagi poročila vodstva EBRD in ob upoštevanju izvajanja ustreznih priporočil pregleda okvirov kapitalske ustreznosti, Svetu guvernerjev predložil konkreten predlog o obsegu podpore Ukrajine in morebitnem povečanju vplačanega kapitala, s ciljem, da bi Svet guvernerjev sprejel končno odločitev do konca leta 2023.

Minister Boštjančič je v svojem nagovoru izpostavil, da je bila Slovenija od začetka vojne ena od najvidnejših podpornic Ukrajine in je prispevala finančno, humanitarno in vojaško podporo, ter bo v okviru svojih zmožnosti še naprej prispevala k dolgoročni podpori Ukrajine, tudi preko mednarodnih razvojnih bank, katerih članica je. EBRD igra pomembno vlogo pri podpori Ukrajine v času vojne in Republika Slovenija podpira močno vlogo EBRD tudi v povojni obnovi, v okviru katere si je treba prizadevati za vzpostavitev sodobnega, zelenega, inovativnega in vključujočega ukrajinskega gospodarstva. Glede na navedeno Republika Slovenija lahko podpre namero vodstva EBRD, da se pripravi predlog podpore delničarjev za nadaljnje delo EBRD v Ukrajini, vključno z možnostjo povečanja vplačanega kapitala banke.

Guvernerji so odločali tudi o spremembi člena 1 Sporazuma o ustanovitvi EBRD, ki bo omogočil postopno geografsko širitev  v podsaharsko Afriko in Irak. Pogovori o možni postopni širitvi so se začeli že leta 2018, na letnem zasedanju v Jordaniji, kjer je bila glavna tema okrogle mize guvernerjev namenjena vprašanju bodoče vloge EBRD, oziroma kakšno vlogo naj s svojim posebnim pristopom, tranzicijskim mandatom in potrjenim poslovnim modelom, igra banka v nadaljnji podpori svojim delničarjem pri uresničevanju njihovih ciljev.

Pri tem je stališče Slovenije, da mora trenutna prioriteta EBRD ostati Ukrajina in obstoječe države operacij, vendar pa se zaveda, da je geografska širitev za EBRD strateškega pomena. Glede na to da, to še ne pomeni takojšnjega vstopa EBRD v izbrane države podsaharske Afrike, Republika Slovenija lahko podpre pričetek postopka potrebnih sprememb Sporazuma o ustanovitvi EBRD. Potreben pa je premislek kdaj, kako in v kakšnem obsegu naj se EBRD dejansko širi tudi v ta del sveta. Razprava o tem bo potrebna, ko bo EBRD prejela prve prošnje za novo članstvo.

Na zasedanju so bile obravnavane še institucionalne zadeve,  guvernerji so potrdili računovodske izkaze in poročila neodvisnih revizorjev za leto 2022 za banko in za posebne sklade ter se seznanili z letnim pregledom za leto 2022 in izvedbenim načrtom za obdobje 2023-2025. Izvolili so novo predsedujočo in dve sopredsedujoči Svetu guvernerjev, to so guvernerke Nizozemske, Egipta in Litve, prvič v zgodovini EBRD vse tri ženske.