V pogovorih sta ministra Han in Košarac izpostavila dobro ekonomsko sodelovanje med državama, kar se odraža tudi v povečevanju trgovinske menjave. Ta je v prejšnjem letu presegla dve milijardi evrov, kar je za več kot 20 odstotno povečanje glede na leto 2021. Od tega je bilo 1,07 milijarde evrov izvoza ter 0,96 milijarde evrov uvoza blaga in storitev. Še posebej pomembne so slovenske neposredne naložbe v BiH, saj so konec leta 2021 znašale več kot 532 milijonov evrov. Po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini je BiH na tretjem mestu. V BiH več kot 100 slovenskih podjetij zagotavlja delovna več kot 15.000 državljanom BiH.

Minister Han se je zato zavzel za zmanjšanje in skrajšanje birokratskih postopkov pri investicijah in enakopravno obravnavo slovenskih podjetij v BiH. Poleg tega je izpostavil tudi zaplet s prepovedjo izvoza že plačanih lesenih peletov v pretekli zimi. Izrazil je zadovoljstvo, da je BiH prepoved umaknila in izrazil pričakovanje, da se tovrstne omejitve ne bodo ponovile naslednjo zimo.

Minister Košarac se je zahvalil Sloveniji, da je prevzela predsedujočo mesto delovni skupini za pristop BiH v Svetovno trgovinsko organizacijo, kar je izjemnega pomena za ekonomsko prihodnost BiH. Minister Han je izpostavil, da je slovensko predsedovanje komisiji izraz slovenskega dolgoletnega vsestranskega in aktivnega angažmaja v podporo BiH. Minister Han pa je ministru Košaracu zagotovil nadaljnjo podporo Slovenije v procesu približevanja BiH k EU, in sicer na področjih trgovinske politike, razvoja trajnostnega turizma in športa.

BiH je odprta za tuje naložbe in ponuja liberalni trgovinski režim. Sektorji z največjimi investicijskimi potenciali v BiH so kmetijstvo, predelava kovin, tekstilna industrija, avtomobilska industrija, prehrambna industrija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) ter turizem - največ projektov s področja turizma je povezanih z gradnjo, obnovo ali dograditvijo hotelov in trgovinskih centrov. Med najperspektivnejše sektorje na trgu BiH sodijo energetika in obnovljivi viri energije, kjer so projekti povezani predvsem z izgradnjo ali obnovo hidroelektrarn, vetrnih in sončnih elektrarn. Perspektivni trg pa sta tudi infrastruktura ter gradbeništvo, pri čemer se projekti nanašajo na izgradnjo avtocest ter modernizacijo železniške infrastrukture. BiH ostaja zanimiva destinacija za slovenske investicije zaradi geografske bližine in energetskih virov.