Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki poteka  pod okriljem Mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov, že 20 let prinaša primerjalne podatke o bralni pismenosti učenk in učencev v zgodnjem obdobju razvoja pismenosti. Posebna vrednost vseh velikih mednarodnih raziskav ugotavljanja dosežkov učencev je, da omogočajo primerljivost med državami in ugotavljanje sprememb dosežkov v času (trendov). Tovrstne preglede potrebujemo za strateško razvojno načrtovanje politik. Prav tako posebna vrednost mednarodnih primerjalnih raziskav, da lahko ugotavljamo in primerjamo povezanost dosežkov z drugimi okoliščinami učencev (individualnimi, družinskimi, šolskimi in drugimi karakteristikami). Raziskavo že od začetka njenega obstoja izvaja Pedagoški inštitut, kar velja tudi za krog raziskave v letu 2021. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Eva M. Klemenčič, ki je tudi predstavila najnovejše rezultate. 

Ključni namen raziskave PIRLS je preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let), izvaja pa se v petletnih ciklih. Slovenija v raziskavi sodeluje že 20 let, od samega začetka leta 2001. Gre za pomembno raziskavo, saj meri  ključno kompetenco za učenje in je temelj vseh drugih pismenosti. Bralno pismenost meri tako na nižji stopnji izobraževanja, v času, ko se zaključuje učenje branja in ko otroci vstopajo v obdobje šolanja, ko branje postane glavno orodje za (samostojno) učenje. 

 »Bralna pismenost je naša osrednja skrb, saj postavlja podlago za učenje in omogoča vsakemu posamezniku aktivno vključevanje v družbo,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda in se zahvalil Pedagoškemu inštitutu, seveda pa tudi šolam, učencem in staršem, ki so sodelovali pri raziskavi spomladi leta 2021, v času epidemije, po večmesečnem zaprtju šol. 

Izvajanje raziskave v času epidemije

Izvedba leta 2021 je bila posebna, saj se je raziskava izvajala v času pandemije, v razmerah, ko so se šole že drugič ponovno odprle. Pri izvajanju, analizi in poročanju PIRLS 2021 je bilo tako zaradi pandemije COVID-19 veliko izzivov. Zbiranje podatkov je potekalo v obdobju, v katerem so se šole po vsem svetu soočale s številnimi motnjami običajnega pouka, zato so v nekaterih državah podatke zajeli z zamikom. V Sloveniji smo z velikim trudom raziskovalcev in pripravljenostjo šol uspeli zajem podatkov izvesti v predvidenem terminu, in sicer spomladi 2021 po vrnitvi učenk in učencev k običajnemu pouku v šolah. Druga posebnost izvedbe za Slovenijo in nekaj drugih držav je bil prehod na digitalno merjenje bralne pismenosti. Zaradi zagotavljanja povezljivosti z rezultati iz preteklih obdobji, pa tudi z rezultati med državami, ki so izvajale raziskavo na dva različna načina, je v skladu z mednarodno metodologijo poseben oz. manjši vzorec učencev v vključenih državah opravljal pisni preizkus tudi na papirju. V končne rezultate raziskave so v državah, ki so prešle na digitalni zajem podatkov, zajeti samo dosežki učencev, ki so preizkus opravljali na računalniku.

Rezultati slabši v primerjavi z letom 2016

Slovenski učenci so leta 2021 v povprečju dosegli 520 točk, njihovi dosežki pa so statistično primerljivi z učenci v Nemčiji, Novi Zelandiji, Španiji, na Portugalskem, Malti, v Franciji, Srbiji in Albaniji. Leta 2016 so učenci v Sloveniji dosegli 542 točk. Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti je rezultat znižanja deleža učencev v letu 2021, ki dosegajo višje mejnike bralne pismenosti in povečanja deleža učencev, ki so pod najnižjim mejnikom.

Tako za Slovenijo kot za večino vključenih držav je raziskava kot pomembne dejavnike dosežka izluščila jezik, ki ga otroci govorijo doma, socialno ekonomski status in spol. Deklice so v 2021 dosegle višje bralne dosežke v 51 od 57 sodelujočih državah, v šestih državah (Španija, Češka, Malta, Izrael, ZDA, Iran) pa ni bilo značilnih razlik. V raziskavi ni niti ene države, v kateri bi dečki dosegali višje rezultate kot deklice. Tudi v Sloveniji so bile razlike med deklicami in dečki; deklice so v povprečju dosegle 529 točk, dečki pa 511 točk. Razkorak med spoloma se v Sloveniji glede na pretekle kroge raziskave ni bistveno spremenil. Podatki tokratnega cikla kažejo tudi, da se glede na prejšnje merjenje ni bistveno spremenil razkorak v dosežkih med učenci z nizkim in visokim socialnoekonomskim statusom in med učenci, ki doma ne govorijo slovensko in tistimi, katerih domači jezik je slovenščina.

Raziskava je pokazala tudi, da so v mednarodno-primerjalnem merilu razlike v dosežkih učencev med slovenskimi šolami majhne, in so mnogo manjše od razlik med dosežki, ki jih lahko opazimo znotraj šol. Iz tega lahko izluščimo pomembno pozitivno sporočilo, da osnovne šole nudijo primerljivo kakovost izobraževanja.

S pomočjo anketnega vprašalnika je raziskava zbirala tudi podatke s področja blagostanja učencev in drugih vidikov šolskega življenja ter njihovega odnosa do branja. Iz teh podatkov lahko na primer ugotovimo, da  v primerjavi z letom 2016 podatki kažejo na vzpodbudno povečan občutek pripadnosti šoli pri četrtošolcih.

Slovenski otroci manj naklonjeni branju

Že prejšnji krogi raziskave so pokazali na povezanost med bralnimi dosežki in veseljem do branja. Slovenski učenci so v mednarodno primerjalno majhnem deležu (28 %) poročali, da zelo radi berejo. Da zelo radi berejo, so v največjem deležu (85 %) poročali učenci s Kosova, v najmanjšem pa učenci na Norveškem (13 %). Delež učencev, ki izražajo veliko veselje do branja je primerljiv z deležem staršev v Sloveniji, ki prav tako v majhnem deležu (26 %) poročajo o veselju do branja.

Učenci so poročali tudi o različnih dejavnostih v šoli, povezanih z branjem. V Sloveniji so učenci v večjem deležu kot v preteklem krogu raziskave poročali o tem, da vsak dan ali skoraj vsak dan v šoli tiho berejo, pa tudi o tem, da lahko berejo nekaj, kar si sami izberejo.

Razvoj bralne pismenosti je dolgoletno pomembna prioriteta izobraževalne politike v Sloveniji. V skladu s tem je bila leta 2019 oblikovana Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, v letu 2021 pa imenovan Nacionalni svet za bralno pismenost - medresorski in večdeležniški organ. Delovna skupina pri nacionalnem svetu pripravlja akcijski načrt konkretnih ukrepov različnih resorjev in deležnikov na vseh ključnih strateških področjih bralne pismenosti.

Akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti v zaključni fazi priprave

Rezultati raziskave PIRLS 2021 bodo pomembno informirali pripravljavce akcijskega načrta za razvoj bralne pismenosti, predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033, pripravljavce posodobitev učnih načrtov, ki potekajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ter proces načrtovanja razvojnih projektov v novi finančni perspektivi Evropskega socialnega sklada. Sekundarne analize, ki so že načrtovane, bodo prinesle še bolj poglobljene ugotovitve in predloge ukrepov na podlagi pridobljenih, za slovenski prostor izjemno pomembnih, rezultatov mednarodne raziskave PIRLS.

»Evalvacije sistema seveda izvajamo z zavedanjem, da rezultati lahko pokažejo na šibkosti, s katerimi se je treba soočiti. Z rezultati ne moremo biti zadovoljni, a lahko smo zadovoljni, da jih imamo,« je ob zaključku predstavitve izsledkov raziskave sklenil minister Felda in napovedal ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti v prihodnje.

»Kar je bilo v preteklem obdobju razvitega, bomo v naslednjih letih širili na vse šole, vključeno pa bo tudi pri prenovi učnih načrtov in spremljajočih didaktičnih priporočil. Sicer pa ravni bralne pismenosti ni moč dvigniti s posamičnim ukrepom, potreben je celovit pristop, v katerem je udeležena širša družba in več resorjev, ne samo šole.  Zato je tudi oblikovan Nacionalni svet za bralno pismenost, ki je večdeležniški organ, pri katerem je v zaključni fazi priprave akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti.  Rezultate bomo skrbno preučili in z njimi seznanili strokovne ekipe, da bodo lahko oblikovale odzivne ukrepe tako v okviru akcijskega načrta za bralno pismenost, kot tudi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter prenove učnih načrtov,« je sklenil minister Felda.