Zaključil se je projekt vzpostavitve pilotnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Ciljni raziskovalni projekt, ki ga poleg Ministrstva za naravne vire in prostor financirata še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost, bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij divjih čebel pri nas. Ustrezno poznavanje stanja divjih opraševalcev je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov. Triletno spremljanje stanja vrst divjih opraševalcev na 5 pilotnih lokacijah je pokazalo razlike med leti in razlike v prisotnosti vrst med območji.

Tema letošnjega Svetovnega dneva čebel je  Angažirajmo se za čebele in opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo (angleško Bee engaged in pollinator-friendly agricultural production). Slovenija veliko pozornosti namenja skrbi za čebelarstvo in medonosno čebelo, veliko dela pa nas še čaka pri varovanju prosto živečih oziroma divjih opraševalcev. V Sloveniji namreč poleg kranjske čebele živi preko 570 vrst divjih čebel, pomembni opraševalci pa so tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Skrb vzbujajoče je, da število in pestrost opraševalcev upadata.

Andrej Bibič je poudaril, da so zbrano znanje in podatki dobra naložba, če jim sledi izvajanje konkretnih varstvenih aktivnosti v naravi. Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev namreč pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. V okviru aktivnosti, ki jih izvaja MNVP ali javne službe pod našim okriljem zagotavljamo takšne travnike preko tako imenovanih kohezijskih projektov. 11 projektov zagotavlja preko 670 hektarjev (ha) takšnih travnikov na preko 15 območjih Natura 2000 s tem, da išče in nudi podporo kmetovalcem za takšno kmetovanje ali pa ga vzpostavlja na nekoč zaraščenih zemljiščih.

LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) je v Sloveniji s projektnimi aktivnostmi na terenu do leta 2022 zagotovil še 44 ha takšnih travnikov na Štajerskem, letos jih začenja zagotavljati še v Istri. Upravljavci zavarovanih območij izvajajo tudi druge aktivnosti za ohranjanje divjih opraševalcev, vključno s postavitvijo tako imenovanih hotelov zanje.

Povedal je še, da je pozitivno, da se krepi zavedanje o pomembnosti divjih opraševalcev, ne samo za naravo ampak tudi za preživetje človeka. V zadnjih letih se oblikujejo tudi trdnejše zaveze njihove zaščite. »Verjamem, da bomo s skupnimi prizadevanji divje opraševalce ne samo ohranili ampak tudi izboljšali pogoje za njihov uspešen razvoj.«

Raziskava je prva obsežnejši sistematičen monitoring divjih čebel v Sloveniji. Dala je dragocene podatke o stanju čebel na petih območjih. Monitoring so izvedli na petih različnih območjih, in sicer na dveh območjih z intenzivnim kmetijstvom (Celjska kotlina in Gorenjska), dveh zavarovanih območjih, kjer že izvajajo ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti (Ljubljansko barje in Cerkniško jezero) in enem urbanem okolju (Ljubljana). Število ujetih divjih čebel je med leti precej nihalo. Največ so jih v povprečju na posamezno vzorčenje ujeli leta 2022 (122), najmanj, kar polj manj, leta 2021 (57).

Podatki bodo služili kot izhodiščno stanje pri prihodnjih monitoringih. Nič manj niso pomembne pridobljene izkušnje in zlasti krepitev zmogljivosti na področju taksonomije. V času trajanja projekta se je začela razvijati tudi enotna metodologija monitoringa divjih čebel v Evropi. Čeprav še ni dokončna, ji je smiselno slediti, ob upoštevanju lokalnih posebnosti. Na vseh območjih so v letih 2020 in 2021 skupno zabeležili 239 vrst čebel. Med njimi je bilo 223 vrst čebel samotark in 16 vrst čmrljev. To je 42 odstotkov vseh vrst čebel, ki so bile doslej najdene v Sloveniji. Najdena je bila tudi ena za Slovenijo nova vrsta, in sicer Anthophora crassipes. Na zavarovanih območjih so našli večje število vrst, in sicer ob Cerkniškem jezeru na Ljubljanskem barju (109). Na Celjskem jih je bilo prav tako 109, na Gorenjskem pa najmanj od vseh območij (103). V Ljubljani so našli 106 vrst.