Skoči do osrednje vsebine

Usmeritve za pospešitev digitalne preobrazbe v javni upravi

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo smo prepoznali potrebo po dodatnih poudarkih na nekaterih vsebinah, ki bi lahko z enostavnimi koraki pripomogle k digitalizaciji javnih storitev, zato smo organom javne uprave posredovali usmeritve za pospešitev digitalne preobrazbe v javni upravi.

Ob proučevanju zagotavljanja najbolj uporabljenih storitev javne uprave vsakodnevno ugotavljamo, da digitalizacija ponuja možnosti za proaktivno delovanje države in lokalnih skupnosti. Tako se kot najpomembnejši elementi digitalne preobrazbe prepoznavajo enoten dostop do celovitih digitalnih storitev, revizija in ponovna postavitev poslovno-organizacijskih procesov, uporaba novih tehnologij in digitalnih orodji, dostopnost storitev javne uprave prek spleta. Ob tem je potrebno upoštevati vsa načela sodobnih e-storitev, kot  je na primer zagotavljanje dostopnosti, vključenosti, varnosti, zaupnosti in nediskriminatornosti za uporabnike iz drugih držav EU. Predvsem pa je potrebno stremeti k  naravnanosti storitev potrebam njenih uporabnikov. Z vidika zagotavljanja posamezne informacijske rešitve pa je ključno zagotavljanje interoperabilnosti sistemov ter izmenljivost in souporaba podatkov, tudi čezmejno, vse ob strogem upoštevanju varstva osebnih podatkov. V tem smislu bi morali organi javnega sektorja delovati s ciljem, da institucije javnega sektorja pri izvedbi (interoperabilnih) javnih storitev čim pogosteje uporabijo podatke, ki jih že imajo v svojih registrih in evidencah, brez dodatnih bremen za uporabnika.

Upoštevaj Strategijo Digitalna Slovenija 2030 in Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 in ter aktivno sodeluj pri vzdrževanju in izvajanju akcijskih načrtov s tega področja. Z upoštevanjem spodnjih usmeritev bo digitalna preobrazba postala realnost.

Če je le mogoče institucija imenuje predstavnika, ki navznoter in navzven deluje kot »Chief Digital Officer (CDO)«, ki koordinira razvoj storitev, prenovo procesov z upoštevanjem ponovne uporabe podatkov.

  1. Upoštevaj Strategijo Digitalna Slovenija 2030 in Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 in ter aktivno sodeluj pri vzdrževanju in izvajanju akcijskih načrtov s tega področja.
  2. Upoštevaj, da je vsaka institucija javnega sektorja predvsem sama odgovorna za optimalnost izvajanja svojih poslovnih procesov ter za vse kanale storitev in komunikacije do strank.
  3. Aktivno sodeluj z drugimi institucijami z namenom usklajenega delovanja in optimalne izrabe resursov, predvsem v korist uporabnikov in hitrega odzivanja na potrebe.
  4. Sodeluj pri izvajanju enotne uredniške politike spletnih mest državne uprave ter imenuj koordinatorja in urednika spletne pojavnosti organa državne uprave.
  5. Pri razvoju novih ali prenovi obstoječih informacijskih rešitev upoštevaj »Smernice za razvoj informacijskih rešitev«.
  6. Pri upravljanju podatkov upoštevaj »Terminološke smernice za javno upravo«, »Centralni besednjak javne uprave« in »Priročnik za odpiranje podatkov javnega sektorja« ter objavljaj odprte podatke in spodbujaj njihovo ponovno uporabo, v skladu z ZDIJZ.
  7. Za kakovostno odločanje uporabljaj centralno rešitev za podatkovno analitiko in poslovno inteligenco.
  8. Osveščaj in izobražuj svoje zaposlene s področja informacijske varnosti, omogoči in pomagaj zaposlenim pri uporabi sodobnih tehnoloških orodij.
  9. Promoviraj uporabo digitalnih kanalov ob zavedanju, da to praviloma vsem vpletenim deležnikom prinaša prihranke v času in denarju.
  10. Posluj digitalno. Uporabljaj elektronsko osebno izkaznico ali drugo sredstvo e-identifikacije, dokumente elektronsko podpiši in elektronsko vročaj.