Skoči do osrednje vsebine

Poslanica ob mednarodnem dnevu družin

Organizacija združenih narodov je 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Ob omembi družine ne moremo mimo vprašanja o položaju žensk v družbi, o družbenem in ekonomskem vrednotenju reproduktivnega dela ter stanju na področju nasilja v družini.

Osnova vsake emancipacijske politike je ekonomska neodvisnost žensk, ki se enakovredno vključujejo v trg dela in potegujejo za enako plačilo kot moški. Da to dosežemo, moramo izboljšati strukturni položaj ženske znotraj družinske skupnosti. Z letošnjim letom smo v ta namen uvedli 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se skrb za otroke s tovrstnimi ukrepi enakovredneje razdeli med oba starša. Na boljšem so ženske, ki se želijo vrniti na delo, ter moški, ki želijo več časa preživeti z družino.

Pri naslavljanju izzivov sodobnih družb s hitrim načinom življenja in pogosto napornim usklajevanjem družinskih in poklicnih obveznosti je zelo pomembna dobro razvita in dobro delujoča mreža javnih vrtcev in šol, ki hkrati predstavlja enega temeljnih členov v verigi odpravljanja diskriminacije in socialnega razslojevanja. Lahko smo ponosni na sistem starševskih dopustov, vključujoč polno nadomestilo za odsotnost z dela, ki predstavlja pomembno zaščito matere kot delavke.

Še vseeno pa nas lahko skrbi področje razpada življenjske skupnosti staršev, socialne stiske družin, v katerih en starš sam skrbi za otroke, ter nasilje v družini. Medtem ko se veliko partnerskih zvez zaključi sporazumno, se lahko pojavijo tudi konflikti, včasih celo nasilje, ki ga izvaja eden od partnerjev nad ostalimi družinskimi člani. V primerih nasilja je zelo pomembno, da so socialne službe usposobljene za delo z žrtvami in povzročitelji, zato si bomo na ministrstvu še naprej prizadevali za kadrovsko krepitev in nadgradnjo izobraževanj socialnih delavcev na centrih za socialno delo. Naša prva naloga je, da potegnemo ločnico med konfliktom in nasiljem ter se zavedamo, da se prvega lahko razreši, pri drugem pa gre za sistem dominacije in uporabo moči za podreditev ostalih članov družine, zato je treba poseči v neenakovredna razmerja moči od zunaj.

Ko gre za nasilje, za ženske v Sloveniji ni nevarna ulica, ampak predvsem dom. Samo v lanskem letu so kar 13 žensk ubili njihovi partnerji. Femicid, ponavadi zaključek večletnih zlorab in psihološkega nasilja, je tista najbolj skrajna točka pojavov, ki se jih trudimo odpraviti v družbi. Raziskave kažejo, da so femicidi pogosto povezani prav s trenutkom, ko želi ženska zapustiti partnersko zvezo, zato si bomo prizadevali, da do konca leta 2023 oblikujemo predloge sprememb zakonodaje ter dodatna usposabljanja socialnih delavcev na področju določanja skrbništva in stikov ter določanja in izplačevanja preživnin tako, da bo upoštevana pojavnost nasilja ter družbeni vidiki podrejenosti otrok in žensk.

Vse s ciljem, da bi družina za vsakogar postala tisto, kar bi morala biti: okolje, ki nudi varnost, stabilnost in podporo.