Udeležence okrogle mize o izzivih kibernetske obrambe in krepitvi zmogljivosti na Zahodnem Balkanu sta v ponedeljek nagovorila državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec in general Jürgen Brötz kot predstavnik Nata.

V razpravi so sodelovali visoki predstavniki Evropske unije, Nata, Zahodnega Balkana in Slovenije ter strokovnjaki s posameznih področij. Izmenjali so mnenja o razsežnosti kibernetskih groženj, pomembnejših kibernetskih izzivih in ranljivostih ter govorili o priložnostih zagotavljanja nadaljnje podpore za krepitev zmogljivosti pri zoperstavljanju kibernetskim grožnjam v državah Zahodnega Balkana. Zelo aktualna je bila razprava o trendih politike kibernetske obrambe, vključno s krepitvijo nacionalne kibernetske odpornosti in krepitvijo mednarodnih norm v kibernetskem prostoru.

Drugi dan konference so predstavniki uveljavljenih mednarodnih podjetij s področja kibernetske varnosti in strokovnjaki posameznih sodelujočih držav z udeleženci delavnic na več delavnicah delili ugotovitve, zadnje trende ter možne taktike delovanja in razvoja različnih kibernetskih akterjev. Z izmenjavo izkušenj krepimo tako zavedanje o zlonamernih aktivnostih v kibernetskem prostoru, kot tudi gradimo in utrjujemo zaupanje med članicami zavezništva ter partnerskimi državami in industrijo. Kibernetske grožnje so skoraj vedno čezmejne, kibernetski napad lahko vpliva na regijo kot celoto. Pri odzivanju na incidente smo uspešni samo ob hitrem in učinkovitem sodelovanju vseh civilnih in vojaških deležnikov ter struktur, tako nacionalno kot mednarodno.

Sreda in četrtek sta bila namenjena konferenci Nata o obveščanju in podatkih o kibernetskih grožnjah. Državni sekretar dr. Damir Črnčec je v uvodnem nagovoru izpostavil vse večji vpliv digitalizacije in interneta na naš način življenja in izpostavljenost zlonamernim kibernetskim akterjem. Kibernetske grožnje so postale stalnica našega vsakdanjika in ekosistema, v katerem živimo. V zadnjem času različni akterji vse pogosteje zlorabljajo kibernetski prostor za vnašanje nemira, motenje delovanja različnih javnih služb in storitev, kritične infrastrukture, kar posledično zmanjšuje kakovost našega življenja. Kibernetski napadi in zlonamerne kibernetske dejavnosti potekajo neprekinjeno v času miru, krize in konfliktov z uničujočimi ali motečimi učinki.

Zlonamerni akterji si prizadevajo pridobiti obveščevalne podatke, odtujiti intelektualno lastnino in ovirati vojaške aktivnosti. Proaktivna izmenjava informacij o morebitnih incidentih in sodelovanje v zavezništvu sta zato bistvena za ohranjanje zavedanja o razmerah in povečanje odpornosti zavezništva na kibernetske grožnje ter sta dolgoročno ključna za zagotavljanje varnosti naše družbe.

Na konferenci so sodelujoči obravnavali teme, ki so zelo pomembne tudi za aktualna širša prizadevanja za izboljšanje regionalne, evropske kibernetske odpornosti in obvladovanje kibernetskih kriz, zaščito globalnega, odprtega, brezplačnega in varnega interneta ter za odvračanje in obrambo pred zlonamernimi kibernetskimi aktivnostmi.