Ministrstvo za digitalno preobrazbo s Slovenskim društvom informatika tokrat prvič soorganizira Dneve slovenske informatike (DSI) in s tem v enem dogodku združuje tudi vsebine konference Informatika v javni upravi. Tokratni DSI so jubilejni, že 30. po vrsti. Sicer ima Slovensko društvo informatika dolgo tradicijo, skupina strokovnjakov, pretežno z Instituta Jožef Stefan, ga je ustanovila leta 1976. Letošnji DSI potekajo pod naslovom Soustvarjajmo digitrajno Slovenijo. V središču konference je ideja, kako z digitalizacijo razvijati trajnostne in okoljsko učinkovite rešitve. Udeležuje se jih približno 200 informatikov, strokovnjakov iz akademske sfere in javne uprave, predstavnikov poslovnega sveta in gostov iz tujine.

Častna govornica, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, je uvodoma med drugim izrekla zahvalo in priznanje ljudem z naprednimi nazori, po zaslugi katerih je bila Slovenija že pred desetletji razvita in tehnično napredna država ter se je po znanju uvrščala daleč nad povprečje nekdanje Jugoslavije in celotne nekdanje Vzhodne Evrope. Dejstvo, da se po večini digitalnih parametrov Slovenija tudi danes uvršča nad povprečje Evropske unije, je v veliki meri tudi njihova zasluga.

Jack Hamande (Belgija) je na konferenci predstavil enostavne javne storitve kot gonilo gospodarskega razvoja in pospeševalnik trajnostnih inovacij za vključujoč in varen digitalni svet za vse. Na panelni razpravi »Kaj in kako v praksi narediti za preboj digitalne preobrazbe?« so sodelovali dr. Emilija Stojmenova Duh, Simon Delakorda (Mreža NVO-VID), Katja Mohar Bastar (DIH Slovenija, GZS), Muhamed Turkanović (UM FERI), Špela Urh Popovič (Noema cooperating d. o. o.) in Nina Bogataj (Vrhovno sodišče RS). Ključni elementi uspešne digitalizacije so po njihovih besedah razvejana infrastruktura, splošen dostop do interneta, razvite digitalne javne storitve, znanje in kompetence oziroma vključenost prebivalstva, varnost in podatki ter sodelovanje in pozornost do ranljivih skupin. V akademski sferi pogrešajo več sodelovanja z gospodarstvom, v organizacijah šepa jasno določanje ciljev, pri digitalizaciji v sodstvu pa manjka inženirskega kadra, zlasti žensk. Sodobne tehnologije morajo biti v službi ljudi, umetna inteligenca ne bo izpodrinila človeka, najbrž pa bodo tisti, ki obvladajo sodobne tehnologije, zamenjali tiste, ki jih ne.

Mariane ter Veen (Nizozemska) razložila, kako povečati dolgoročne vrednosti z digitalno trajnostjo, pri čemer je bistvenega pomena zaupanje, Mihail Guguvčevski (NIL d.o.o.) pa je predstavil trende digitalne transformacije v javnem sektorju.

Na konferenci s svojimi prispevki sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za digitalno preobrazbo: državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić (izzivi in perspektiva strategije Digitalna Slovenija 2030), Katarina Čepon in Alenka Žužek Nemec (z e-osebno izkaznico in e-vročanjem do varnih in celovitih e-storitev javne uprave), Samo Zorc (kako urejati umetno inteligenco - stališča Slovenije do EU Akta o umetni inteligenci), Kristina Valenčič (digitalne rešitve po meri uporabnika – kje smo in kam gremo), Tjaša Sobočan, Alenka Kolar, dr. Emilija Stojmenova Duh, dr. Aida Kamišalić Latifić, (digitalizacija zdravstva kot temelj prenove slovenskega zdravstvenega sistema), Mojca Štruc, Tilen Gorenšek, Petra Kovačec, Primož Ferjančič in Til Rozman (preprečevanje in odpravljanje digitalnega razkoraka v Sloveniji). Aleš Veršič, Uroš Kerin (Eles), Mirjana Kljajić Borštnar (FOV, UM), (razvoj metodologije vzpostavitve digitalnega dvojnika v organizacijskih sistemih na primeru upravljanja s tveganji transformatorskih postaj), Damijan Marinšek (varnostni testi aplikacij, zakaj in kako), Tina Kuliš, Alenka Žužek Nemec (enotni digitalni portal - kaj vse bo omogočal).

Poleg predavanj potekajo na DSI še številni drugi dogodki, od predstavitve študentskih projektov do uspešnih zgodb digitalizacije, kibernetske varnosti, umetne inteligence in podobno.
Prav tako s ponosom sporočamo, da je komisija določila Elektronsko osebno izkaznico za zmagovalca eNagrade.

Na dan zmage nad nacizmom in fašizmom ter na dan Evrope, praznik miru in enotnosti, ki letos poteka v znamenju zelene preobrazbe, trajnostnih praks in evropskega leta spretnosti, se vsebine konferenca vključujejo v iskanje rešitev za temeljno usmeritev Evrope, v digitalni in zeleni prehod, ki gresta z roko v roki, saj enega ni brez drugega in narobe.