Skoči do osrednje vsebine

Evropsko leto spretnosti 2023 za nov zagon vseživljenjskega učenja in krepitev konkurenčnosti

Uradno se je začelo Evropsko leto spretnosti, s katerim želi Evropska komisija spodbujati vseživljenjsko učenje in nasloviti pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile z vključevanjem ljudi in gospodarstva v pobude, ki bodo s podpiranjem inovacij in krepitvijo konkurenčnosti prispevale k digitalni preobrazbi in zelenemu prehodu Evropske unije.
Logotip European Year of Skills

Logotip European Year of Skills

Evropska komisija želi v okviru Evropskega leta spretnosti (angleško European Year of Skills) okrepiti naložbe v programe za prekvalifikacije in izpopolnjevanje delovne sile za hitrejši prehod v trajnostno gospodarstvo in spodbujati inovacije ter izboljšati konkurenčnost podjetij in evropskega gospodarstva na globalni ravni. V središču pozornosti so predvsem mala in srednje velika podjetja, v katerih se bo spodbujalo prekvalifikacije ter izpopolnjevanje znanja in spretnosti, s čimer se bodo ustvarjala in krepila kakovostna delovna mesta. Ta povečujejo vključenost zaposlenih v družbo, kar pomeni, da bosta digitalna preobrazba in zeleni prehod tudi bolj socialno pravična. Pri tem Evropska komisija poudarja, da bodo imeli zaposleni z več spretnostmi in znanja boljše možnosti na trgu dela, saj se kar tri četrtine podjetij na ravni Evropske unije sooča s težavami pri iskanju zaposlenih z ustreznimi spretnostmi.

V skladu s cilji Evropskega leta spretnosti želi Evropska komisija doseči, da se vsako leto vsaj 60 odstotkov odraslih udeleži usposabljanj za izpopolnjevanje spretnosti. S pobudo želi komisija doseči tudi cilje digitalnega kompasa za leto 2030, v okviru katerega bi število odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji naraslo na 80 odstotkov, v Evropski uniji pa bi imeli 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). »Indeks digitalnega gospodarstva in družbe kaže, da 4 od 10 odraslih in vsaka tretja zaposlena oseba v Evropi nimajo osnovnih digitalnih znanj. Ženske so premalo zastopane v poklicih in študijskih programih, povezanih s tehnologijo, saj je le 1 od 5 strokovnjakov za IKT in 1 od 3 diplomantov znanosti, tehnologije, inženirstva in matematičnih ved ženska,« izpostavlja Evropska komisija.

S podobnimi izzivi se soočamo tudi v Sloveniji, kjer je delež odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji še vedno prenizek – zgolj 50-odstoten, kar znižuje našo konkurenčnost ter zavira možnosti za hitrejšo digitalno preobrazbo. Tudi delež žensk na področju IKT je nizek, 17-odstoten. Eden od ciljev Slovenije, zapisan tudi v krovni strategiji digitalne preobrazbe države Digitalna Slovenija 2030, je povišanje deleža prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami na 80 odstotkov in povišanje deleža strokovnjakov v IKT s trenutnih 4,8 odstotka na 10 odstotkov do konca tega desetletja. Pri tem je povečanje števila žensk v IKT pomemben del rešitve. Zato na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpiramo zagon pobude Evropsko leto spretnosti, saj ocenjujemo, da bo pripomogla h krepitvi konkurenčne, raznolike in vključujoče delovne sile v Evropski uniji, pripravljene na izzive prihodnosti.