Ministri za zdravje so najprej razpravljali o vprašanjih, ki jih je pripravilo švedsko predsedstvo glede pomanjkanja zdravil in pripravljenosti na krize, in sicer kako lahko EU in njene države članice zagotovijo dostop do zdravil pri vsakodnevnem delu v nekriznih obdobjih. Sedanje razmere, vključno s pandemijo COVID-19, ruskim napadom na Ukrajino, motnjami v svetovni trgovini in dobavnih verigah, inflacijo in energetsko krizo, izpostavljajo ranljivost evropskega trga. Komisarka za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides je ministre informirala, da je Komisija 26. aprila 2023 predstavila revizijo farmacevtske zakonodaje EU, da bi ta postala odzivnejša, prožnejša ter prilagojena potrebam državljanov in podjetij iz vse EU, kar so države članice pozdravile. Revizija naj bi povečala razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravil, podprla inovacije ter povečala konkurenčnost in privlačnost farmacevtske industrije EU, obenem pa spodbudila višje okoljske standarde. Komisarka je še izpostavila, da bodo vsa farmacevtska podjetja, ki tržijo zdravila, morala imeti načrte za preprečevanje pomanjkanja za svoja zdravila ter prej obveščati o morebitnem pomanjkanju in umikih. Evropska agencija za zdravila bo imela večjo vlogo pri spremljanju in usklajevanju naših ukrepov proti pomanjkanju, po potrebi pa bo Komisija lahko sprejela pravno zavezujoče ukrepe za preprečevanje pomanjkanja. Da bi se pripravili na naslednjo zdravstveno krizo, moramo vlagati v pripravljenost na izredne razmere.

Minister Bešič Loredan je v razpravi podprl Belgijo, ki je izrazila, da potrebujemo nov EU zakonodajni akt v zvezi s seznamom kritičnih zdravil. Glede na predhodno predstavljeno težavo pomanjkanja inzulina v lanskem letu s strani bolgarske predstavnice pacientov, je minister opozoril na neenakost pri razpoložljivosti določenih zdravil po državah članicah. Namreč, tudi v Sloveniji smo imeli primer pomanjkanja zdravila za otroka, ki ga ni bilo na slovenskem trgu, bilo pa ga je možno dobiti v sosednjih državah. To kaže na vseevropski problem, ki ga je treba čim prej nasloviti na ravni EU, saj države članice, še posebej majhne, same ne morejo doseči ustreznih dogovorov s proizvajalci zdravil. Problem v majhnih državah članicah je istočasno problem Evrope. Na podlagi lekcij, ki smo se jih naučili iz pandemije COVID-19, je potrebno delovati še naprej solidarno ter čimprej ukrepati preko EU mehanizmov in ustrezne EU zakonodaje.

V nadaljevanju neformalnega srečanja so ministri razpravljali o zagotavljanju dostopa do inovativnih in uveljavljenih zdravil. Pomembno je, da obstajajo tržni mehanizmi, ki ohranjajo uveljavljena učinkovita zdravila na trgu, saj imajo ta ključno vlogo pri zdravstveni oskrbi. Ta izziv je še posebej poudarjen v primeru starejših antibiotikov. Komisarka Kyriakides je med drugim izpostavila, da je bistveno ukrepati tako, da imajo pacienti pravočasen in enak dostop do inovativnih in drugih zdravil.

Minister Bešič Loredan je v razpravi predstavil dobre prakse pri zagotavljanju dostopa do inovativnih zdravil. Vlada Slovenije je podprla ustanovitev Centra za tehnologije genske in celične terapije, ki bo omogočil tako strokovni napredek kot boljši prenos znanja slovenskim akademskim razvijalcem, ki razvijajo zdravila za napredno zdravljenje in slovenski zdravstveni industriji. Prav tako bo k dostopnosti zdravil prispeval še en primer, in sicer marca letos je farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, s slovensko vlado podpisala memorandum o soglasju za načrtovano naložbo v visokotehnološki center za nadaljnjo razširitev proizvodnje podobnih bioloških zdravil v Lendavi v Sloveniji. Minister je še poudaril, da si moremo prizadevati za večjo preglednost, ko govorimo o informacijah o dejanskih stroških farmacevtskih raziskav in razvoja, proizvodnje in distribucije. Dodal je še, da so sedanje pobude HERA za skupno naročanje nujno potrebnih zdravil dober korak naprej, čeprav se nanašajo na nujne zdravstvene primere. Potrebni pa so nadaljnji koraki za vzpostavitev podobnih praks skupnega naročanja, ki so namenjene "mirnemu času".  

V okviru delovnega kosila je potekal pogovor o razmerah na področju zdravstvenega varstva v Ukrajini ter o ukrepih EU in njenih držav članic, ki bodo podprli in prispevali k obnovi zdravstvenega sistema, s poudarkom na krepitvi zmogljivosti in podpori zdravstvenim delavcem.

Ob robu zasedanja se je minister Bešič Loredan sestal s komisarko Kyriakides in pozdravil njen obisk v Sloveniji, ki bo 1. in 2. junija 2023.