»Inovacije in znanost morajo imeti pomembno vlogo pri doseganju in izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Kot globalna skupnost moramo učinkoviteje izkoriščati obstoječe in nastajajoče inovativne rešitve ter najsodobnejše znanje, usmerjeno v reševanje družbenih in okoljskih izzivov.« S temi besedami je minister dr. Igor Papič nagovoril zbrane na ministrskem zasedanju na temo »Inovacije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja« v sklopu 8. Foruma o znanosti, tehnologiji in inovacijah za cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov v New Yorku.

Kot je povedal, je naša država naredila pomembne korake k doseganju teh ciljev z uresničevanjem Strategije razvoja Slovenije 2030, katere namen je spodbujanje trajnostne rasti, zmanjševanje neenakosti in varovanje okolja za prihodnje generacije. »Uspeh pri soočanju s preteklimi krizami nas je še bolj spodbudil k zavedanju o pomenu vlaganja v nova znanja, raziskave in inovacije. Kot odgovor je bila sprejeta odločitev, da okrepimo naše naložbe v inovacije za trajnostni razvoj.«

Forum o znanosti, tehnologiji in inovacijah je minister dr. Papič ocenil kot odlično priložnost za oblikovanje skupnih prizadevanj za reševanje družbenih in gospodarskih sprememb. »S sodelovanjem lahko izkoristimo skupno znanje in vire za doseganje bolj trajnostne in uspešnejše prihodnosti za vse,« je svoj nagovor ministrom zaključil dr. Papič.

Enakost spolov na področju znanosti in tehnologije

V sklopu foruma je potekala tudi razprava z naslovom »Odpravljanje ovir – odpravljanje razlik med spoloma na področju znanosti in tehnologije«.

»Od kar je Evropska komisija z novim okvirnim programom Obzorje Evropa uvedla novo pravilo, da morajo imeti vsi, ki se želijo prijaviti na razpise Obzorje Evropa, akcijski načrt za enakost spolov, smo priča številnim pozitivnim spremembam,« je dejal minister dr. Papič. Med pozitivnimi učinki je izpostavil večjo ozaveščenost glede enakosti spolov, bolj intenzivna prizadevanja za doseganje tega cilja, vključitev razsežnosti spola v politične dokumente in vsebino raziskav.

V razpravi je predstavil tudi Komisijo za enake možnosti na področju znanosti, ki je posvetovalno telo ministrstva in ki skrbi za uresničevanje načrta za enakosti spolov v znanosti in raziskavah.

Krepitev zaupanja v znanost in tehnologijo

V razpravi o krepitvi zaupanja v znanost in tehnologijo pa je minister izpostavil, da morajo biti znanost in znanstvena spoznanja jedro, okrog katerega se oblikuje sodobna politika: »Z izzivi današnjega časa se lahko uspešno soočimo le na podlagi zanesljivih, prosto dostopnih znanstvenih spoznanj. Na podlagi teh mora politika oblikovati rešitve.« Ob tem je opozoril: »Priznati si moramo, da v znanstveni skupnosti pogosto delujemo v mehurčku, torej nagovarjamo že prepričane. Odgovornost znanstvenikov in političnih odločevalcev je, da je širša javnost seznanjena z znanstvenimi spoznanji in da razume, da sprejemamo odločitve izključno na podlagi teh spoznanj. Pri tem je izredno pomembno, da se politični odločevalci ne naslanjamo le na znanstvena spoznanja, ki so v skladu z našim prepričanjem, ampak na spoznanja, ki so v korist družbe. Bolj kot kadar koli prej danes družba najbolj potrebuje znanost in znanstvena spoznanja.«

Kako lahko umetna inteligenca prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Prispevek umetne inteligence k trajnostnemu razvoju je bila glavna tema dogodka, ki sta ga ob robu 8. Foruma o znanosti, tehnologiji in inovacijah za cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov v New Yorku organizirala Stalno predstavništvo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (angleško International Research Centre on Artificial Intelligence under the auspices of UNESCO – IRCAI), ki ima sedež v Sloveniji. Minister dr. Papič je v nagovoru dejal, da je lahko umetna inteligenca močno orodje za podporo ciljem trajnostnega razvoja: »Omogoča učinkovitejše in uspešnejše odločanje, napoveduje in zmanjšuje tveganja ter optimizira delovanje. Vendar pa je za izkoriščanje celotnega potenciala umetne inteligence za cilje trajnostnega razvoja bistveno, da se uporablja na etičen in odgovoren način ter v korist družbe kot celote. To je tako imenovana zaupanja vredna umetna inteligenca.« Izpostavil je tudi pomen umetne inteligence za podjetja: »Omogoča jim sprejemanje boljših odločitev na podlagi podatkov in analitike, kar vodi do bolj informiranih in učinkovitih strategij za trajnostni razvoj. Prediktivna analitika, ki jo poganja umetna inteligenca, lahko na primer pomaga podjetjem prepoznati in ublažiti okoljska tveganja, kot sta pomanjkanje vode ali krčenje gozdov, preden povzročijo znatno škodo.«