Slovensko stran je zastopal generalni direktor Direktorata za graditev in prostor Georgi Bangiev.

Na prvih dveh konferencah, ki sta potekali leta 2011 v Strasbourgu in 2017 v Kairu, je bila vzpostavljena Urbana agenda za Sredozemlje. Sekretariat UzS s sedežem v Barceloni je bil zadolžen za pripravo in koordiniranje Regionalne platforme za trajnostni prostorski razvoj, ki se izvaja z delom tematskih delovnih skupin. Na srečanju visokih uradnikov UzS junija 2022 je Republika Hrvaška ponudila, da bo gostila tretjo ministrsko konferenco.

Na tretji konferenci v Zagrebu so:

• ocenili napredek, dosežen od prejšnje konference leta 2017;
• zagotovili politično usmeritev za naslednjo fazo uresničevanja Urbane agende UzS, vključno z novim Strateškim akcijskim načrtom za urbani razvoj in njegovim Aneksom o stanovanjskem akcijskem načrtu;
• sprejeli ministrsko deklaracijo.

Sprejem ministrske deklaracije o trajnostnem urbanem razvoju sredozemskih mest v okviru UzS je skladen s stališči Slovenije za promocijo urbanega razvoja v evropskem prostoru. Slovenija se zavzema za povezovanje obstoječih aktivnosti in ustvarjanje sinergij, ki prispevajo k večji usklajenosti in prinašajo dodano vrednost potekajočim in bodočim projektom, pri tem pa ne prinašajo dodatnih finančnih obveznosti na nacionalni ravni.

Slovenija in trajnostni urbani razvoj v Sredozemlju

Slovenija je v Sredozemlju prepoznavna s svojim zavzemanjem za povezovanje vseh stebrov trajnostnega razvoja, za uravnotežen razvoj urbanih in ruralnih območij ter upoštevanje vidikov demografskih sprememb in gospodarske rasti. Predlog ministrske deklaracije iz Zagreba (2023) se v preambuli sklicuje na Sredozemsko strategijo za trajnostni razvoj, sprejeto novembra 2005 v Portorožu, ob zaključku slovenskega predsedovanja Slovenije Barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja in obalnih območij pred onesnaževanjem.  V času svojega predsedovanja Svetu EU 2008 je Slovenija vodila razpravo o načinih in oblikah implementacije Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih. Svoje stališče do pomena urbanega razvoja in vloge mest v zagotavljanju teritorialne kohezije zastopa tudi preko neformalnih evropskih delovnih skupin za urbani razvoj in teritorialno kohezijo.

Trajnostno in uravnoteženo načrtovanje mest in regij je ključnega pomena v boju z izzivi sodobne družbe. Danes, ko v mestih živi več kot polovica prebivalstva, je zagotavljanje sprejemljivih življenjskih razmer za njihove prebivalce, kot tudi ugodnih in okoljsko sprejemljivih pogojev za razvoj gospodarstva bistvenega pomena. Promocija urbanega razvoja širših mestnih območij (mest in z njimi povezanega zaledja) zato vedno bolj pridobiva na pomenu. Za oblikovanje in izvajanje politik trajnostnega urbanega razvoja in prostorskega načrtovanja je bistveno sodelovanje in vključevanje vseh relevantnih deležnikov – lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti, privatnega sektorja, civilne družbe in širše javnosti. K boljšemu in učinkovitejšemu oblikovanju teh politik prispeva izmenjava znanj in izkušenj med mesti, zato je smiselno spodbujati oblikovanje različnih oblik povezovanj med mesti in mestnimi območji ter orodij za spremljanje stanja in trendov v prostoru.