Spominska slovesnost s kulturnim programom in polaganjem vencev je potekala ob prisotnosti predstavnikov Ministrstva za zunanje zadeve Republike Azerbajdžan, azerbajdžanskega veleposlanika na Dunaju, pristojnega za Republiko Slovenijo, predstavnikov Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Društva prijateljstva Slovenija – Azerbajdžan in Skupine prijateljstva z Azerbajdžanom iz Državnega zbora Republike Slovenije ter predstavnikov Mestne občine Nova Gorica ter drugih predstavnikov lokalnih oblasti, ki so zbrane tudi nagovorili.

Leta 1918 se je v vasici Novhani blizu Bakuja rodil Mehdi Huseynzade (Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə), ki ga mnogi v Azerbajdžanu in Sloveniji pomnijo kot heroja Mihajla. Mihajlo je bil umetnik in pesnik, govoril je tudi več tujih jezikov. V njegovo mlado življenje pa je posegla druga svetovna vojna. Boril se je na strani Rdeče armade, kot vodja minometnega voda pa je bil avgusta 1942 ranjen med boji za Stalingrad, kjer so ga zajeli Nemci. Ker je dobro govoril nemško, je v ujetništvu opravljal delo prevajalca, kmalu pa je začel delovati kot vodja antifašistične ilegale. Februarja 1944 je organiziral skupinski pobeg k partizanom, s seboj pa je v partizane pripeljal tudi okoli sto petdeset drugih sovjetskih ujetnikov. Mihajlo je bil član Gradnikove brigade, na slovenskem ozemlju je bil poznan kot diverzant Mihajlo. Izvedel je več diverzantskih akcij in bil v njih tudi zelo uspešen. Med soborci je bil znan kot hraber in drzen, pravi strah in trepet pa je bil za naciste in fašiste. Prvi podvig mu je uspel v Solkanu, ko je v preobleki nemškega oficirja preusmeril vojaški kamion, poln orožja, v drugo smer – tako je pristal v partizanskih rokah. Njegova zadnja akcija je tudi ena najbolj znanih. Razstrelil je večje skladišče orožja in municije v Solkanu. Po tej zadnji akciji se je odpravil v Vitovlje, v vas, kjer je pogosto prebival, pa tudi vaščani so ga imeli radi kljub temu, da slovensko ni znal. V vas so ponoči 2. novembra 1944 neopazno prišli Nemci in v neenakem boju Mihajla ustrelili. Domačini so njegovo krvavo truplo našli prihodnje jutro, skrivali pa so ga vse do 16. novembra, ko so ga v vasi Čepovan tudi pokopali.