Na dopoldanskem delu zasedanja je Evropska komisija predstavila Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika. Ministrica Irena Šinko je v razpravi predlog podprla in poudarila pomembnost zniževanja emisij za doseganje podnebne nevtralnosti, zlasti s cilji v kmetijstvu in gozdarstvu. »Treba je upoštevati primarno vlogo in vzporedne koristi kmetijskega in gozdarskega sektorja ter specifike v državah članicah. Potenciali sektorja kmetijstva in gozdarstva so omejeni in zato bo zmožnost zagotavljanja ponora na ravni EU vse bolj podvržen negativnemu vplivu podnebnih sprememb. Vezano na specifične razmere v Sloveniji bi želeli izpostaviti majhnosti kmetij in veliko parcelno razdrobljenost«.

Popoldanski del zasedanja je imel v ospredju razpravo o stanju na kmetijskih trgih v luči vojne v Ukrajini. Ministre EU je nagovoril ukrajinski minister za kmetijstvo Mykola Solskyi. Komisija je poročala o razmerah na kmetijskih trgih in podpori državam članicam, ki mejijo na Ukrajino. Stanje glede povečanega uvoza kmetijskih pridelkov in krizi v mlečnem sektorju so predstavile tudi Poljska, Slovaška, Litva in Latvija. Države članice so nato razpravljale o vplivu uvoza kmetijskih pridelkov iz Ukrajine na kmetijske trge EU. Ob izražanju solidarnosti z Ukrajino, je razprava izpostavljala pomembnost enovite rešitve. Tudi ministrica Irena Šinko je v razpravi dejala, da je potrebno problem reševati na nivoju celotne Evropske unije ter da je posledice povečanega uvoza ukrajinske moke in piščančjega mesa zaznala tudi Slovenija. »Razmere negativno vplivajo tudi na države članice, ki ne mejimo neposredno na Ukrajino, a smo del notranjega trga«. Ob tem je opozorila tudi na težave slovenskih podjetij mlinarske industrije in rejcev perutnine. »Tako kot v obmejnih državah z Ukrajino tudi v Slovenijo prihajajo dodatne količine moke po veliko nižjih cenah in to povzroča nihanja na trgu.«. Po besedah ministrice Šinko Slovenija podpira enoten pristop na trgu EU. »Podpiramo iskanje celovitih in sistemskih rešitev na ravni EU, do unilateralnih ukrepov smo zadržani. Evropska komisija pa mora sprejeti odločitev o odkupu te povečane zaloge pšenice ter drugih tržnih viškov, ki so bili namenjeni tretjim državam«. Kot je še dejala, je treba situacijo v kmetijskem sektorju celovito spremljati, saj vpliva tako na zmanjšanje nadaljnjih vlaganj pridelovalcev, kot tudi zmanjšano kupno moč potrošnikov.

V nadaljevanju so ministri izmenjali mnenja o izvajanju strateških načrtov nove skupne kmetijske politike in ministrica Irena Šinko je poročala: »V Sloveniji smo za t.i. IAKS intervencije zaključili s pripravo nacionalnih uredb, vzpostavljeni so upravni sistemi, vključno s kontrolami. Konec marca smo začeli s kampanjo za oddajo zbirnih vlog za leto 2023, za ostale intervencije pa smo v zaključni fazi priprav«. Glede izkušenj pri uvajanju strateških načrtov je ministrica dejala, da priprava nacionalne zakonodaje in vseh izvedbenih elementov na plačilni agenciji zahteva določen čas ter da posebno pozornost zahteva zelena arhitektura, zlasti potrebno ravnotežje med zagotavljanjem ekonomskega preživetja in večjo ambicioznostjo na področju varovanja okolja. Izpostavila je natančno informiranje in komunikacijo s kmeti in tudi, da » v Sloveniji danes  kmetje na protestih izražajo nestrinjanje z zahtevami intervencij in zaradi tržnih nihanj, ki jih povzroča uvoz proizvodov iz Ukrajine. Kmetje pričakujejo, da jih slišimo, ko opozarjajo na nujno fleksibilnost, prehransko varnost in tržne razmere.« Pri vprašanju glede izboljšanja strateških načrtov je ministrica izpostavila potrebne prilagoditve zaradi posledic kriz in prožnosti pri njegovem izvajanju. »Večjo fleksibilnost je treba zagotoviti pri prenosu obveznosti iz programa razvoja podeželja v strateški načrt, predvsem pri naložbenih ukrepih, ob upoštevanju novih zahtev pogojenosti. Več prožnosti Komisije pričakujemo tudi pri reševanju težav prehoda iz enega programskega obdobja v drugo. in  pri izvajanju novih intervencij, kot so npr. ekosheme.«

Svet EU je na pobudo Slovenije obravnaval tudi poročilo Komisije o ugotovitvah koordiniranega nadzora »Iz panjev« ter pomena teh ugotovitev za revizijo direktive o medu. Za Slovenijo sta čebelarstvo in čebelarji izredno pomembni, zato se je zavzemala za rešitve, ki na eni strani pomagajo sektorju na drugi strani pa potrošniku zagotavljajo pregledne in jasne informacije, ki jim omogočajo izbiro pri nakupu medu. Na današnjem zasedanju je ministrica Šinko opozorila na pričakovanja Slovenije glede revizije direktive o medu, zlasti glede na spremembe pri označevanju mešanic medu, ki jih je izpostavila že na januarskem zasedanju Sveta. V petek je Komisija objavila ta težko pričakovani zakonodajni predlog. »Prva ocena je mešana«, je dejala ministrica in pozdravila predlog navedb tretjih držav porekla. »Hkrati pa obžalujemo, da Komisija ni predlagala navedbe deležev med iz posameznih držav«. Po njenih besedah prav zadnje poročilo o vseevropskem koordiniranem nadzoru o medu Iz panjev ugotavlja, da pri skoraj polovici medu, ki je uvožen iz držav nečlanic EU, obstaja resen sum, da ni skladen z zakonodajnimi določbami. »S tem se potrjuje povezava med izvorom medu ter kakovostjo. Večja transparentnost pri označevanju in selektivnost potrošnika bi dolgoročno tudi pripomogla k preprečevanju potvorb medu«. Hkrati bi po besedah ministrice taka preglednost okrepila položaj evropskih čebelarjev, ki si prizadevajo, da dajo na trg pravi med, visoke kakovosti in povrne zaupanje potrošnikov. »Zato pozivamo Komisijo, da upošteva ugotovitve poročila pri pogajanjih o reviziji Direktive Sveta o medu ter da pripravi rešitve za odpravo ugotovljenih težav pri odkrivanju ponaredkov medu npr. z dodajanjem sirupov«. Pobuda Slovenije je dobila podporo s strani velikega števila držav članic.