Varno in zdravo delovno okolje je pravica, varni in zdravi delovni pogoji pa so temeljnega pomena za dostojno delo

Na 110. rednem zasedanju Mednarodne konference dela, ki je potekala junija 2022, je bila sprejeta resolucija, s katero je bilo varno in zdravo delovno okolje uvrščeno med temeljna načela in pravice na področju dela. Resolucija določa, da ob že obstoječih osmih konvencijah, Konvencija MOD št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ter Konvencija MOD št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu, postaneta temeljni konvenciji ILO. Ta zgodovinska odločitev je bila rezultat procesa, ki se je uradno začel leta 2019, ko je konferenca sprejela deklaracijo ob stoletnici ILO, v kateri je zapisala, da so »varni in zdravi delovni pogoji temeljnega pomena za dostojno delo«.

Slovenija je ratificirala vse temeljne konvencije ILO, pri čemer je konvencijo MOD št. 155 ratificirala leta 1992, konvencijo MOD št. 187 pa leta 2014.

Z vidika varnosti pri delu je pomembno tudi duševno zdravje

Ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu je ministrstvo skupaj z Zbornico zdravstvene in babiške nege – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter ob podpori Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete UL, Združenja Europa Donna in programa MIRA – duševno zdravje aktivnih na trgu dela pripravilo konferenco o pomenu ohranjanja duševnega zdravja za varnost pri delu (18. april 2023, Brdo pri Kranju).

Na duševno zdravje v delovnih okoljih lahko pogledamo z več zornih kotov:

• z vidika varnosti in zdravja pri delu in povezave med našim duševnim zdravjem ter varnostjo pri delu, ne zgolj na delovnih mestih, ki zahtevajo visoko stopnjo zbranosti in natančnosti, ampak praktično povsod, kjer delamo z ljudmi ali stroji,
• z vidika zadovoljnih in posledično bolj motiviranih, ustvarjalnih in učinkovitih delavk in delavcev,
• z vidika povezave med našim telesnim in duševnim zdravjem – številne študije so namreč že pokazale povezavo med izpostavljenostjo psihosocialnim dejavnikom tveganja in kostno-mišičnimi, srčno-žilnimi in drugimi obolenji ter
• z vidika dejstva, da se vsak vložek v varno in zdravju prijazno delo delodajalcem obrestuje.

Skrb za duševno zdravje in dobro počutje delavk in delavcev je pomembna sestavina kakovostnih delovnih okolij. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu – EU-OSHA je leta 2019 v Evropski raziskavi v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) ugotovila, da ima v Sloveniji slabih 30 odstotkov podjetij sprejet akcijski načrt za preprečevanje stresa in da smo pod povprečjem EU-27. Na Švedskem je tak načrt sprejelo 7 od 10 podjetij, na Danskem 2 od 3.

Psihosocialna tveganja so v ocenah tveganja za varnost in zdravje pri delu pogosto zanemarjena, celo podcenjena. Namenja pa tovrstnim tveganjem posebno pozornost Evropska komisija v aktualnem Strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021-27.

Tudi v Sloveniji temu področju namenjamo veliko pozornosti – na ministrstvu v tem in naslednjih letih načrtujemo kar nekaj raziskav, ozaveščevalnih kampanj ter izobraževalnih dogodkov na to temo. 

S 1. majem se začne uporabljati Pravilnik o poklicnih boleznih (pravilnik), ki sistem odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni ureja celostno, delavcem pa zagotavlja več varnosti. 

Pravilnik opredeljuje poklicno bolezen in seznam poklicnih bolezni, katerih ustreznost bo redno spremljal razširjen strokovni kolegij medicine dela, prometa in športa, njihovo ustreznost pa v celoti preveril najmanj vsakih 5 let. Pravilnik določa tudi dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni in definira postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Sredstva za postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni bodo zagotovljena iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Vabljeni na spletni dogodek ILO

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu bo Mednarodna organizacija dela obeležila s spletnim dogodkom, ki bo potekal v petek, 28. aprila 2023, med 13.30 in 15.00. Na njem bo tekla razprava o tem, kakšen vpliv ima sprejem prej omenjene pravice na svet dela. Predstavljeni pa bodo tudi izsledki raziskave o stanju na področju izvajanja določb konvencij MOD št. 155 in 187. Dogodek bo potekal v angleščini, francoščini in španščini.