Največji del zasedanja je bil namenjen geopolitičnim posledicam ruske agresije na Ukrajino na tretje države in nadaljevanju podpore Ukrajini. "Ob tej priložnosti ponovno zagotavljam, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo ta pomoč potrebovala. V Sloveniji si močno prizadevamo za dosego pravičnega in trajnega miru v Ukrajini čim prej je to mogoče. To pomeni tudi vključitev vseh globalnih partnerjev. Prav tako se aktivno zavzemamo za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine. To je tudi eden od razlogov, da bo Slovenija maja 2023 gostila diplomatsko konferenco za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, ki ima podporo več kot 70 držav vseh kontinentov."

"EU mora okrepiti gospodarsko in drugo podporo našim partnerjem v Afriki, da se bodo lažje soočili s posledicami ruske agresije na Ukrajino. Pri tem pa je ključno, da se osredotočimo na njihove dejanske potrebe in da jih obravnavamo enakovredno in enakopravno," je še poudarila ministrica Fajon v razpravi o uresničevanju Akcijskega načrta o geopolitičnih posledicah ruske agresije na Ukrajino." 

Ministrica Fajon je v razpravi o Sudanu poudarila: "Razmere v Sudanu so izjemno zaskrbljujoče. EU mora biti enotna pri zavzemanju za doseganje premirja in prenehanja ognja ter zaščite civilnega prebivalstva. EU koordinacija na področju konzularnega sodelovanje dobro poteka, moramo pa jo še okrepiti. V prihodnosti bo ključnega pomena izgradnja lastnih zmogljivosti za zaščito naših državljanov v svetu, vključno s sposobnostjo evakuacij in zaščite."

Ministrom se je na zasedanju pridružil tudi zunanji minister Gruzije Ilia Darchiashvili, s katerim so izmenjali mnenja o političnih in varnostnih razmerah v državi. Pri tem so posebej poudarili pomen nadaljevanja reformnega procesa za napredek na njihovi evropski poti.

V okviru aktualnih tem so ministri razpravljali še o Bližnjevzhodnem mirovnem procesu, glede katerega je ministrica podprla predlog belgijske zunanje ministrice Hadje Lahbib za pripravo dokumenta s celovitim pregledom odnosov EU z Izraelom in Palestino ter vključitvijo sporazumov, programov in financiranja. Med temami razprave so bile še razmere v Tuniziji, Libanonu in nadaljevanje izgradnje odpornosti Moldavije.