Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Šinko na šestem vinogradniško – vinarskem kongresu

Ministrica Irena Šinko se je udeležila šestega slovenskega vinogradniško – vinarskega kongresa, ki ga organizirajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) – Zavod Ptuj ter Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namenjen je vsem vinogradnikom, vinarjem, strokovnjakom na področju vinogradništva in vinarstva, ter bodočim strokovnjakom – študentom.
Ministrica sedi v prvi vrsti skupaj z ostalimi visokimi gosti.

Šesti vinogradniško-vinarski posvet. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1 / 3

Vinogradniško-vinarski kongresi so zelo pomembni, saj se na njem zberejo vsi, ki veliko prispevajo k razvoju panoge in vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot vinske dežele. Organizirani so na približno pet let, tokratni šesti se je na Ptuj vrnil po 15 letih.

Ministrica Šinko je v nagovoru poudarila, da se površine, zasajene z vinogradi, zadnja leta zmanjšujejo. Ključni razlog je opuščanje razdrobljenih manjših, starejših vinogradov, namenjenih za lastno rabo. To ne velja samo za Slovenijo, ampak za celotno Evropsko unijo (EU), poleg tega pa so se spremenile tudi želje potrošnikov: »Evropski vinski sektor se mora prilagoditi spremembam življenjskih navad in trendu zmanjševanja potrošnje vina, nenazadnje tudi zahtevam potrošnikov po vinih z nižjo alkoholno stopnjo in trendu pitja drugih 'predelanih' pijač.« Kot eno ključnih težav s slovenskem kmetijstvu je omenila tudi boj proti bolezni zlate trsne rumenice, ki je prizadela veliko vinogradov v območju Ormoža: »Začeti bomo z izvajanjem različnih ukrepov, ki bodo vinogradnikom predstavljeni danes. Pomembno je, da evidentiramo vse tiste vinograde, ki so v naravi zapuščeni in neobdelani, saj so lahko prav ti velik vir okužb.«

Dotaknila se je tudi strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ta ne prinaša bistvenih sprememb pri ukrepih, namenjenih neposredno vinogradništvu in vinarstvu. Določena je posebna ovojnica, ki vinskemu sektorju letno prinaša 4.8 milijona evrov sredstev. Sredstva bodo namenjena predvsem prestrukturiranju vinogradov in s tem ohranjalo vinogradništvo v Sloveniji na tipičnih vinorodnih legah, namenjena pa bodo tudi za intervencije za promocijo na tretjih trgih in obveščanje potrošnikov vina. S tem se dviga prepoznavnost slovenskih vin v svetu in informira domače potrošnike o kakovosti in posebnostih naših vin.

Na Slovenskem vinogradniško-vinarski kongresu bodo organizirane številne predstavitve in okrogle mize o aktualnih problematikah, s katerimi se srečuje vinogradniški in vinarski sektor. Zaključen bo jutri popoldan, ko bo organiziran tudi salon vin sauvignon.