Udeleženke in udeleženci, direktorice in direktorji socialno varstvenih zavodov - domov za starejše v javni mreži, so na predstavnika ministrstva naslovili sklop vprašanj v zvezi s prihodnostjo storitev socialnega varstva v domovih za starejše v Sloveniji. Izpostavili so predvsem naslednja področja:

• sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi;
• splošni pogoji za pridobivanje pravic do storitev dolgotrajne oskrbe;
• vprašanje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in primerljivih pravic ter
• metodologijo za oblikovanje cen.

Udeleženke in udeleženci so tudi izrazili skrb ob nedavnih strmih rasteh cen ter ministra vprašali o načrtih za reševanje kadrovske stiske na področju socialnega varstva.

Minister je v odgovorih poudaril, da je aktualni Zakon o dolgotrajni oskrbi v določenih delih pomanjkljiv in nedosleden, zato ga je potrebno spremeniti predvsem v točkah, ki se nanašajo na splošne pogoje, financiranje, izvajalce dolgotrajne oskrbe in enotno vstopno točko.

Ključno oviro za izvajanje ZDOsk predstavljajo splošni pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki niso dovolj jasno določeni. S spremembami zakona se bo opredelilo, da bodo vsi, ki so bili 18. 1. 2022 s strani ZZZS vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, lahko, če bodo izpolnjevali ostale pogoje po zakonu, upravičeni do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Nadalje bomo jasno in nedvoumno opredelili primerljive pravice, ki se izključujejo s pravicami iz dolgotrajne oskrbe.

Pojasnil je tudi, da v kolikor je nekdo upravičen do dolgotrajne oskrbe, ne sme prejemati drugih, primerljivih pravic, ki jih urejajo drugi predpisi. Vendar obstoječi ZDOsk ne opredeli natančno, katere so te pravice. Prav tako ne določa postopka za prenehanje prejemanja primerljivih pravic v primeru upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. »Zato bomo s spremembo ZDOsk natančno opredelili primerljive pravice po sedanjih predpisih, ki se izključujejo s pravicami iz dolgotrajne oskrbe in postopek prenehanja prejemanja le-teh.« 

Ob vprašanju na temo metodologije ZA OBLIKOVANJE CEN je pojasnil, da ZDOsk loči nastanitev in prehrano od oskrbe. Plačilo oskrbe naj bi se financiralo iz naslova javnih virov za dolgotrajno oskrbo, plačila nastanitve in prehrane pa zakon še ne ureja oz. bi le-ta naj bila plačana s strani uporabnikov samih. Zato je potrebno v ZDOsk urediti določbo, ki opredeljuje sprejem pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen nastanitve in prehrane v institucionalni oskrbi na področju dolgotrajne oskrbe.

Udeleženci in udeleženke posveta so sicer pozdravili namero ministrstva, da je v oblikovanje Zakona o dolgotrajni oskrbi ob njih vključilo še širok nabor deležnikov iz strokovne javnosti in civilne družbe v posvetovalno delovno telo, vendar so predlagali, da se jih vključi tudi v posebno ekspertno skupino, saj predstavljajo glas najštevilčnejše in najbolj strokovne organizacije na področju.