Novela usklajuje slovensko insolvenčno zakonodajo z evropsko Direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti in odpravlja ugotovljena neskladja veljavnega zakona z Ustavo RS, nekatere spremembe in rešitve pa temeljijo tudi na dosedanjih izkušnjah iz prakse.

Predlagana novela zakona je obsežna, spreminja in dopolnjuje tako pravila, ki urejajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, kot tudi pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave in stečaja. Predlagane spremembe bodo prispevale k boljšemu položaju in poplačilu upnikov, zlasti delavcev, v postopkih zaradi insolventnosti, predvidena pa je tudi vrsta spodbud in obveznosti poslovodstev, s ciljem zagotoviti, da bodo tovrstni postopki pravočasno začeti.

Novela torej na novo ureja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Postopek je namenjen gospodarskim družbam, ki jim insolventnost šele grozi, da preprečijo nastanek insolventnosti s poslovno finančnim prestrukturiranjem v sodnem postopku, kadar zunajsodnega prestrukturiranja ni bilo mogoče doseči zaradi pomanjkanja soglasja vseh upnikov. Cilj tega postopka je, da se s pravočasnim pristopom prepreči nastanek insolventnosti družbe in s tem ohrani poslovanje in preživetje družbe.

Ena od najbolj opaznih sprememb je ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave. Namesto tega postopka novela uvaja posebna pravila za malo gospodarstvo, ki se bodo uporabljale zgolj v situacijah, ko vse obveznosti dolžnika, ki bodo predmet finančnega prestrukturiranja in predmet prisilne poravnave, ne bodo presegale 700.000 evrov.

Za samostojne podjetnike in mikro družbe bodo tako še vedno veljale določene poenostavitve, ki nižajo stroške postopka prisilne poravnave, vendar pa bo po novem tudi v teh postopkih vedno imenovan upravitelj, ki bo preverjal resničnost in obstoj terjatev ter opravljal druge nadzorne naloge.

Novela nalaga nekoliko spremenjene in dodatne obveznosti poslovodstvu ob nastopu insolventnosti. Določa jasna pravila, ki nalagajo poslovodstvu takojšnje ukrepanje in čim hitrejšo podajo predloga za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, kar je ključno za preprečitev izčrpavanja že insolventnih družb ter zagotovitve enakega in najboljšega poplačilo upnikov.

Novela tako določa jasno obveznost poslovodstva, da mora nemudoma, najkasneje pa v roku 30 dni od nastopa insolventnosti (torej takoj, ko ugotovi, da ne bo zmožno poplačati vseh upnikov) začeti stečajni postopek ali drug postopek zaradi insolventnosti. V primeru neizpolnitve te obveznosti bo poslovodstvo podvrženo prekrškovni odgovornosti, v primeru nastopa škode za upnike pa tudi kazenski in odškodninski odgovornosti.

Spreminjajo se pravila, ki določajo, kdo so povezane osebe. S širšo in bolj odprto opredelitvijo povezanih oseb se naslavlja problematika t.i. »slamnatih upnikov«, ki sodelujejo z dolžnikom.

Z novelo se krepi tudi položaj upnikov tako v stečajnih postopkih kot tudi v postopku prisilne poravnave. S ciljem večje transparentnosti bo upnikom in upniškemu odboru omogočen vpogled v ključno dokumentacijo dolžnika v zvezi z vodenjem postopka, kar jim bo dejansko omogočilo informirano odločanje o potrditvi predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja ali vložitvi ugovora zoper vodenje prisilne poravnave. Določa se tudi, da bodo imeli delavci in drugi imetniki prednostnih terjatev svojega predstavnika v upniškem odboru.

Pomembna novost je tudi določitev obveznosti dolžnika, da tekom postopka prisilne poravnave izplačuje plače v višini, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ne le do višine minimalne plače.

Položaj delavcev kot imetnikov prednostnih terjatev bo v stečajnem postopku dodatno okrepljen tudi z vključitvijo njihovega predstavnika v upniški odbor.

Novela bo omogočila tudi večjo transparentnost prodaj, saj bodo vse objavljene na enem mestu. Spodbujanje prodaj preko spletne javne dražbe pa bo omogočalo širši krog ponudnikov in preprečevalo dogovarjanja med deležniki.