Slovenija bo svoj razvoj snovala na lastnih prostorskih potencialih, prepoznavnosti in identiteti.

Strategija določa dolgoročne strateške cilje države in usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru. Vsebuje: vizijo prostorskega razvoja države, dolgoročne cilje in koncept prostorskega razvoja s prednostnimi nalogami ter usmeritve za doseganje ciljev. Temeljne usmeritve so pripravljene za dolgoročno perspektivo do leta 2050, za izvajanje ciljev Strategije v srednjeročnem obdobju pa bo  pripravljen načrt za obdobje do 2030, s podrobneje opredeljenimi aktivnostmi, nosilci, roki in sredstvi.

Za izvajanje Strategije je opredeljen širok nabor prostorskih inštrumentov (akcijski programi, regionalni prostorski plani) in drugih inštrumentov za medsektorsko povezovanje in upravljanje prostora. Uspešnost doseganja ciljev Strategije in izvajanja aktivnosti ter ukrepov se bo periodično spremljala preko sistema spremljanja stanja z določenimi ciljnimi kazalniki in kazalniki stanja. Ta bo podlaga za oblikovanje predlogov spreminjanja in dopolnitve Strategije.

Zakon določa, da razvojni dokumenti posameznih področij in dejavnosti ne smejo biti v nasprotju s Strategijo. Zato je Strategija osnova za usklajevanje sektorskih razvojnih politik na eni strani, na drugi strani pa so vanjo že vključeni razvojni cilji države, ki z umestitvijo v Strategijo dobijo svojo ustrezno prostorsko komponento ali pa je ta določena v drugih razvojnih dokumentih, ki pa morajo biti skladni s Strategijo. S tem uresničujemo načelo usklajevanja interesov na najvišji ravni državnih razvojnih dokumentov, kar omogoča večjo učinkovitost pri izvajanju strateških razvojnih ciljev države v postopkih na izvedbeni ravni.

Strategija sledi zakonskim načelom urejanja prostora, zlasti načelom trajnostnega prostorskega razvoja, identitete prostora, usmerjanja poselitve, usklajevanja interesov, strokovnosti in sodelovanja javnosti. Strategija daje vsebinske usmeritve za izvajanje nekaterih novih prostorskih instrumentov kot je regionalni prostorski plan, pomorsko prostorski plan, širša mestna območja, urbani razvoj, zeleno infrastrukturo. Kot korak na poti k doseganju dolgoročnih ciljev in usmeritev strategije, bo pripravljen akcijski program za njeno izvajanje do 2030, ki bo vključeval naloge ter povezal merljive cilje prostorskega razvoja z izvajanjem sektorskih politik v konkretnem programskem obdobju.

Ključni izzivi, ki vplivajo na prostorski razvoj in so v strategiji naslovljeni s prostorskimi usmeritvami, so: demografske in podnebne spremembe, oskrba z energijo in prehod v podnebno nevtralno družbo, globalizacija gospodarstva, digitalizacija in razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, krepitev vloge mest, zmanjševanje naravne ohranjenosti, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, čezmejno in makroregionalno povezovanje. Pri posameznih izzivih je navedeno, kako se ti izzivi izražajo v različnih prostorskih kontekstih, na primer v urbanih ali podeželskih območjih, ter kakšne vrste prostorskih usmeritev in ukrepov je treba zastaviti ali okrepiti.