Določen seznam in najvišje višine priznanih stroškov v sektorju čebelarstva

Vlada je sprejela Sklep o določitvi seznama in najvišje višine priznanih stroškov nakupa čebelarske opreme, zdravil, sadik medonosnih rastlin ter satnic za namen izvajanja intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Namen sprejetega sklepa je izvajanje podintervencij iz SN SKP, sofinanciranje nakupa čebelarske opreme, zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu, sadik medovitih rastlin, posajenih za čebelarjenje in ne za pridelavo rastlin, sofinanciranje nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom ali analiznim izvidom oziroma poročilom o doseženih temperaturah. S sklepom se določi seznam in najvišjo višino priznanih stroškov nakupa novih sredstev.

Za posamezno opremo so bile cene pridobljene pri najpogosteje zastopanih ponudnikih čebelarske opreme v Sloveniji, delno tudi v sosednjih državah. Cene so bile zbrane v sodelovanju s posameznimi trgovci. Posebej so se iskale in pridobivale cene tudi za posebno opremo, ki pri ponudnikih čebelarske opreme ni v redni ponudbi oziroma prodaji. Zbirale so se tudi cene, ki jih ponudniki oglašujejo v okviru spletne prodaje čebelarske opreme. V nekaterih podskupinah so se upoštevale tudi cene, pridobljene od večjih trgovcev, ki sicer ne trgujejo s posebno čebelarsko opremo, gre pa za opremo, ki je splošna in jo uporabljajo tudi čebelarji.

Sprejet Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027

Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027. Načrt je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in ga kot del obrazložitve predloga proračuna države predloži Državnemu zboru RS.

Načrt izvajanja finančnih instrumentov vsebuje ukrepe, oblike, obseg sredstev ter terminski načrt izplačil sredstev upravljavcu finančnih instrumentov je pripravljen v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) in na podlagi sklepa vlade z dne 23. marec 2023.

Vsebinska podlaga za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu so Posodobitev predhodne ocene finančnih instrumentov v Sloveniji - končno poročilo, raziskava o potrebah po financiranju v kmetijskem in živilskopredelovalnem (ŽPI) sektorju v Sloveniji ter Priporočila Evropske komisije za strateški načrt skupne kmetijske politike Slovenije (18. december 2020). Navedeni dokumenti so opozorili na nedelovanje trga pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju, predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih, ki sta bili prepoznani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oziroma naložb in obratnih sredstev. Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je v letu 2020 pokazala, da je za kmete dostop do virov financiranja med 24 analiziranimi državami članicami EU najtežji prav v Sloveniji.

MKGP se je na podlagi omenjenih ugotovitev odločilo za uvedbo finančnih instrumentov v kmetijstvu. S tem namenom bo predvidoma v prvi polovici leta 2023 na podlagi Zakona o kmetijstvu upravljavcu finančnih instrumentov nakazalo sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje finančnih instrumentov (kot so zlasti: mikroposojila, garancije za dolgoročna razvojna posojila s subvencijo obrestno mero in kapitalskim znižanjem). Upravljavec finančnih instrumentov bo javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja.

Skupni znesek za izvajanje ukrepa finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 je 20 milijonov evrov. Za izvajanje finančnih instrumentov so predvideni 3 milijoni evrov v letu 2023, 5 milijonov evrov v letu 2024 in 12 milijonov evrov v letu 2025.

Stališče glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom

Vlada je sprejela stališče k predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995. Slovenija predlog podpira.

S tem sklepom Svet pooblasti Komisijo za zastopanje stališča Unije v Mednarodnem svetu za žito, in sicer glede 2-letnega podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (od 1. julija 2023 do 30. junija 2025).  Mednarodni svet za žito bo odločitev o podaljšanju Sporazuma sprejel na 58. zasedanju 14. junija letos. Podaljšanje je v interesu Evropske unije, saj je Unija je ena od glavnih proizvajalk žita, vodilna izvoznica pšenice in ječmena ter največja uvoznica koruze.

Stališče do Sporočila Komisije Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo

Vlada je sprejela stališče k sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo.

Akcijski načrt o morskih ekosistemih je del svežnja ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva v EU. Osredotoča se na zaščito in obnovo morskega okolja na srednji in dolgi rok. Sporočilo poudarja potrebo po spodbujanju trajnosti morskih ekosistemov glede na pritiske na ribiški sektor ter grožnje, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje oceanov. Poudarja tudi ključno vlogo, ki jo ima morska biotska raznovrstnost pri zagotavljanju prehranske varnosti in podpiranju preživetja obalnih skupnosti.

Slovenija se zaveda pomena trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in trajnostnega ribolova, saj je Severni Jadran izjemno občutljiv morski ekosistem, in ostaja zavezana k izvajanju vseh obveznosti Skupne ribiške politike in zlasti tistih, ki določajo kriterije za trajnostni ribolov. Pomembno je da so ukrepi za izboljšanje selektivnost ribolovnih orodij, za prehod na novo opremo in za zmanjšanje prilova ranljivih staležev sorazmerni ter se tudi v prihodnje upošteva posebnosti malega priobalnega ribolova, ribištva v Sredozemlju in Jadranu, kot tudi manjših obalnih in ribiških skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom. Trajnostne ribiške skupnosti namreč predstavljajo neločljivi del trajnostnega ribištva tudi v prihodnje. Prav tako se mora upoštevati regionalne specifike ribolovnih orodij, ki nimajo negativnega vpliva na morsko okolje, še posebej na morsko dno, ter upošteva tudi druge ukrepe za zaščito morskih ekosistemov ter skladnost z okoljsko zakonodajo.

Slovenja pozdravlja okrepitev prispevka Skupne ribiške politike k okoljskim ciljem EU in s tem zaščiti morskih ekosistemov za trajnostno ribištvo. Ob čemer morajo biti ukrepi sorazmerni ter tudi v prihodnje upoštevati posebnosti malega priobalnega ribolova, ribištva v Sredozemlju in Jadranu, kot tudi manjših obalnih in ribiških skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom.

Stališče glede izvajanja Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva

Vlada je sprejela stališče do Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Izvajanje Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Slovenija se je seznanila s poročilom in predvidene ukrepe Komisije podpira.

Slovenija ocenjuje delovanje skupne ureditve trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture kot uspešno, pri čemer so z vidika slovenskega ribištva pomembni predvsem zagotavljanje ustreznih informacij za potrošnike ter doseganje cilja enakih pogojev dostopa na skupni trg ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture za vsa podjetja, vključno z mikro in malimi podjetji.

V poročilu Komisija ugotavlja, da skupna tržna politika za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, kot je določena v uredbi o skupni ureditvi trgov, učinkovito prispeva k doseganju ciljev Skupne ribiške politike, zlasti v smislu konkurenčnosti, stabilnosti trga, preglednosti in zagotavljanja raznolike ponudbe morske hrane potrošnikom.

Poročilo, ki je del svežnja ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva v EU, je Komisija sprejela z namenom daljnosežnega pristopa za nadaljnji razvoj evropskega ribiškega sektorja in sektorja akvakulture ter v skladu z ambicijo EU za dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050, kot izhaja iz Evropskega zelenega dogovora.

Zasleduje se cilj zmanjšanja okoljskih in podnebnih vplivov ribištva in akvakulture, med drugim v luči ponovne vzpostavitve zdravega morskega okolja, zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in uporabe čistejših virov energije ter posledično usmeritev k podnebno nevtralnemu sektorju ribištva in ribogojstva kot prispevku k vzpostavitvi podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Stališče do Skupne ribiške politike

Vlada je sprejela stališče k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Skupna ribiška politika danes in jutri: pakt za ribištvo in oceane za trajnostno, na znanosti temelječe, inovativno in vključujoče upravljanje ribištva. Slovenija podpira namen, cilje ter napovedane aktivnosti iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

Slovenija podpira napore na ravni EU za nadaljnji trajnostni razvoj evropskega ribiškega sektorja, ki bo omogočal ohranjanje in trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri. Republika Slovenija se strinja, da mora biti v ospredju skupne ribiške politike zagotovitev dolgoročne trajnosti ribištva in akvakulture v luči okoljske, socialne in gospodarske trajnosti, učinkovito regionalno sodelovanje in na znanosti temelječe odločanje, zanesljivo preskrbo s hrano ter primeren življenjski standard ribiških in akvakulturnih skupnosti.

Pri tem je za Slovenijo z vidika ohranitve slovenskega ribiškega sektorja za prihodnje generacije bistvenega pomena, da je treba pri naporih za trajnostni razvoj na področju ribištva vključno z energetskim prehodom upoštevati posebnosti v državah članicah in še zlasti posebnosti malega priobalnega ribolova, kot tudi manjših obalnih in ribiških skupnosti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim ribolovom.

Slovenija izpostavlja še zlasti pomen vloge skupne ribiške politike za stabilnost ribiškega sektorja EU, tudi v luči zagotavljanja varnosti preskrbe s hrano. Zato pozdravlja vzpostavitev »pakta za ribištvo in oceane«, ki bo v pomoč pri naslovitvi aktualnih izzivov sektorja.

Stališče o energetskem prehodu sektorja ribištva in akvakulture EU

Vlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij – O energetskem prehodu sektorja ribištva in akvakulture EU. Slovenija podpira namen in cilje predmetnega sporočila.

Slovenija podpira ukrepe za podporo sektorju pri pospeševanju energetskega prehoda z izboljšanjem učinkovitosti goriva in prehodom na obnovljive vire energije z nizkimi emisijami ogljika, pri čemer je bistvenega pomena, da se ti ukrepi izvajajo postopno in da imajo ustrezno pravno podlago.

Slovenija se strinja tudi z vzpostavitvijo partnerstva za energetski prehod za ribištvo in akvakulturo EU in s tem celovito obravnavo različnih vidikov na podlagi vključitve vseh relevantnih deležnikov. Še posebej pri energetskem prehodu je nujno upoštevati potrebe malega priobalnega ribolova in mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za energetski prehod. S tega vidika je pomembno tudi omogočanje finančno vzdržnih in izvedljivih ter proporcionalnih rešitev za obstoj in trajnostni razvoj ribiškega sektorja v prihodnosti. Prav tako je pomembno, da so ukrepi postopni in podprti z ustreznim in dostopnim financiranjem za prenovo flot investicij in infrastrukture. S tem v zvezi Slovenija podpira tudi premislek po prilagoditvi obstoječih zakonodajnih okvirov in shem financiranja, še posebej za manjše ribiške sektorje ter mali priobalni ribolov.