Skoči do osrednje vsebine

V Mariboru o sonaravnejšem gospodarjenju z gozdovi

V Mariboru se je začela dvodnevna mednarodna delavnica za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi. Predstavniki Evropske komisije, različnih držav, organizacij in institucij so predstavili poglede ter stališča glede sonaravnejšega gospodarjenja z gozdovi, kot ga predvideva nova strategija Evropske unije za biotsko raznovrstnost. Jutri sledi terenski ogled gozdov na področju Pohorja.

Delavnico organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Gozdarskim inštitutom Slovenije, udeležuje pa se je okoli 50 delegatov iz držav članic Evropske unije ter Švice. Udeležence je danes preko video nagovora pozdravila ministrica Irena Šinko.

Govornica govori, udeleženci sedijo in poslušajo.

Delavnica za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1 / 3

Pričakovanja družbe do gozdov tako glede ekosistemskih storitev kot tudi glede proizvodnje lesa se povečujejo. Gozdovi so postali pomemben del številnih evropskih in tudi globalnih politik na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, energetike, okolja, zelenih delovnih mest, bioekonomije, krožnega gospodarstva in razvoja podeželja.

Seveda pa so gozdovi podvrženi tudi številnim izzivov, še posebej podnebnim spremembam. V zadnjih letih smo bili priča velikim gozdnim požarom, vetrolomom, snegolomu, žledolomu, napadom podlubnikov, sušenju dreves, in podobno. Ti dogodki so vedno pogostejši in močnejši kot v preteklosti. Prav zaradi tega je potrebno tako na nacionalni, kot tudi na evropski in na globalni ravni krepiti zavedanje o odgovornosti do gozdov oziroma odgovornemu ravnanju z njimi. In prav zato gredo prizadevanja Evropske komisije v smeri naravi prijaznejšega gospodarjenja z gozdovi. 

Slovenci smo lahko ponosni na več kot 250 letno tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi in na naravno ohranjenost naših gozdov. Več kot dve tretjini površine območij Nature 2000 predstavljajo gozdovi, v katerih uspeva kar 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst: 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev, kar kaže na zelo visoko biotsko pestrost. Pomembno orodje za učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdu so gozdnogospodarski načrti, ki vključujejo ukrepe in smernice Programa upravljanja območij Nature 2000.

Prvi zametki sonaravnosti segajo pri nas že v leto 1892, ko je dr. Leopold Hufnagel z načrtom za kočevske gozdove grofa Auersperga razvil svoj sistem prebiralnega gospodarjenja, prepovedal golosečni sistem in določene predele prepustil naravnemu razvoju. Danes so ti gozdovi del Unescove naravne dediščine. V letu 1947 je Zvezni zakon o gozdovih prepovedal posek na golo in uzakonil pripravo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo. V času po drugi svetovni vojni je bila vzpostavljena tudi mreža 173 gozdnih rezervatov na območju celotne Slovenije, skupne površine 9.040 hektarjev. V letu 1989 je bila v Sloveniji na podlagi iniciative profesorja Dušana Mlinška in gozdarjev iz 10 evropskih držav ustanovljena Evropska zveza gozdarjev s konceptom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi - Pro Silva (Za gozd).

Zakon o gozdovih iz leta 1993 je določil, da se z gozdovi v Sloveniji ravna na način, da se  zagotovi trajnostno, sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Zato temelji gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji na negi gozdov, na naravni obnovi gozdov (več kot 90 odstotkov obnove gozdov je naravna obnova), ter na avtohtonih, rastišču prilagojenih drevesnih vrstah.

Mednarodna delavnica se bo jutri nadaljevala s terenskim ogledom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na primeru Pahernikovih gozdov na Pohorju ter zasebnih gozdov na hribovsko gorski kmetiji v Spodnji Orlici. Udeležencem mednarodne delavnice bo predstavljena tudi najvišja smreka na svetu (visoka je 62 metrov), ki raste v zasebnem gozdu na Pohorju.