Cilj predlaganih rešitev je, da s čim manj spremenjenimi kapacitetami sodnega sistema povečamo učinkovitost delovanja in odločanja v upravnem sporu - ob nespremenjenem standardu pravne varnosti.

Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan je izrazila zadovoljstvo ob sprejetju zakona, saj gre za enega ključnih naporov Ministrstva za pravosodje v tem mandatu "s katerim začenjamo aktivno odpravljati ozka grla v slovenskem sodstvu."  Ministrica je ob predstavitvi zakona tudi izpostavila, da se je tekom dosedanjega zakonodajnega postopka izoblikovala rešitev, ki bo pomembno pripomogla k pohitritvi postopkov, in da se bodo posledično spremenjene določbe o sestavi sodišča lahko začele uporabljati takoj. Tudi v zadevah, kjer so tožbe že vložene, pa glavna obravnava še ni bila razpisana ali zadeva še ni bila predložena na sejo. »Menim, da ta predlog in pobuda po takšni spremembi kaže tudi na to, da so predlagane rešitve dobre in ustrezno naslavljajo srž problematike, s katero se sooča upravno sodišče in predvsem stranke v teh postopkih. Predlog zakona sledi koalicijski zavezi, s katero želimo odpraviti zaostanke v upravnih sporih,« je še dodala.

Glavna rešitev zakona je vezana na spremembo sestave sodišča. Po predlagani spremembi bo glavnino (praviloma enostavnejših) zadev reševal sodnik posameznik, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše reševanje zadev. Pomembnejše in pravno zapletenejše zadeve pa bo še vedno obravnaval senat.

Po predlaganih spremembah zakona bo sodišču omogočeno, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja. Z namenom racionalizacije postopka se uvaja možnost sodišča, da stranki odredi omejitev števila in obsega vlog, in ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določi tudi dolžino povzetka. S tem se preprečuje nepotrebno podaljševanje postopkov.

Predlog zakona dodatno spodbuja stranki k sklepanju poravnav. Veljavna ureditev poravnav v upravnem sporu se dopolnjuje tako, da tožena stranka pri odločitvi, ali skleniti sodno poravnavo, upošteva, poleg morebitnega posega v javno korist, ki bo nastopil s sklenitvijo sodne poravnave, tudi vidik stroškov nadaljevanja postopka, kot tudi vidik trajanja postopka.