Sprememba Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju in jo objavi v Uradnem listu RS.

Sprememba uredbe le v manjši meri spreminja in dopolnjuje določbe že veljavne uredbe, za ustrezen prehod iz sedanje ureditve na nov način dodeljevanja podpor v vinskem sektorju na podlagi novega strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje (SN SKP) 2023-2027. Kljub začetku izvajanja strateškega načrta z letom 2023 se v skladu s prehodno ureditvijo obstoječi podporni programi še uporabljajo do 15. oktobra 2023, dejavnosti, ki so se začele izvajati na podlagi sedanjega podpornega programa, pa se lahko dokončajo in financirajo do 15. oktobra 2025.

24. april bo slovenski dan brez zavržene hrane

Vlada je sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane in ga objavi v Uradnem listu RS. Za slovenski dan brez zavržene hrane je razglašen 24. april. Na ta dan se bodo vsako leto 24. aprila izvajale različne (komunikacijske) aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane. Prav tako bodo lahko vsi členi v verigi preskrbe s hrano ta dan obeleževali vsak na svoj način.

Pobudo za razglasitev slovenskega dne brez zavržene hrane so dale naslednje organizacije: Ekošola in partnerji: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Boljši svet, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Lidl, Plaktivat – Tam-Tam. Predlog podpira tudi delovna skupina vlade za pripravo osnutka akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Dan so omenjeni partnerji prvič napovedali že leta 2020 in že takrat izbrali 24. april. Datum je premišljeno izbran, saj je zavržene hrane v času okoli tega dne največ.

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, skladiščenju, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (šole, bolnišnice ter druge ustanove in podjetja s kuhinjami) ter gospodinjstvih. Odpadna hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, medtem ko zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi in je povezano tako s socialnim vidikom kot tudi podnebnim ter okoljskim vidikom.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021). Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki.

Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane. Po oceni SURS je bilo med to odpadno hrano kar 40 odstotkov užitnega dela, to količino pa bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili. Okoli 60 odstotkov pa je neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne da izogniti. Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, 9 odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Področje zmanjšanja odpadne hrane je opredeljeno v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20), v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15), Vlada RS pa je 23. decembra 2021 sprejela tudi Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Kot ključni cilj strategija opredeljuje tudi spreminjanje načina razmišljanja in odnosa do hrane v družbi. To pomeni graditi spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.

K trajnostnim prehranskim sistemom bistveno prispeva tudi potrošnik s svojimi prehranskimi navadami in odnosom do hrane. Spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov pa prispevata tudi k boljši samooskrbi in preskrbi s hrano ter k stanju okolja in podnebja.

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu

Vlada je sprejela odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz 21. člena in 23. člena Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003.

Evropska komisija v uradnem opominu ugotavlja, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 23. člena Uredbe 2019/1009/EU, ker ni imenovala priglasitvenega organa ter ker Evropske komisije ni obvestila o postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti in spremljanje priglašenih organov. Evropska komisija poziva Vlado RS, naj v skladu z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v dveh mesecih od prejema uradnega opomina predloži svoje pripombe k navedenemu.

Vlada se je seznanila z uradnim opominom in v odgovoru obvešča Evropsko komisijo, da je že bila sprejeta nacionalna zakonodaja v zvezi z izvajanjem Uredbe 2019/1009/EU. S spremembo Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 123/2021 z dne 27. 7. 2021, se je zagotovila pravna podlaga za sprejem nacionalne uredbe z naslovom Uredba o izvajanju uredbe (EU) o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 30/2023  z dne 10. 3. 2023. Uredba o izvajanju uredbe (EU) o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot priglasitveni organ, Inšpekcijo za kmetijstvo kot organ za nadzor in poleg tega določa kazenske določbe za kršitve Uredbe 2019/1009/EU in nacionalne uredbe. Prav tako je slovenski jezik določen kot jezik, v katerem morajo biti sredstva za gnojenje označena.

Kljub naporom za spoštovanje predpisanega roka iz Uredbe 2019/1009/EU je pri sprejemu nacionalne uredbe prišlo do zamude, saj gre za zahtevne vsebine, ki so narekovale medresorsko uskladitev ter premišljeno umestitev v nacionalno zakonodajo, zlasti v zvezi s kazenskimi določbami, ter v delovno področje organov, ki prevzemajo naloge na podlagi Uredbe 2019/1009/EU.

Republika Slovenija je dne 27. 3. 2023 prek baze NANDO v skladu s prvim odstavkom 23. člena Uredbe 2019/1009/EU obvestila Evropsko komisijo o postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti in spremljanje priglašenih organov. V naslednjem koraku pa bo, kot priglasitveni organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvestilo Evropsko komisijo in druge države članice o organu(ih) za ugotavljanje skladnosti, takoj ko bodo izbrani.

Vlada tudi seznanja Evropsko komisijo, da v Sloveniji do sedaj ni bilo izraženega interesa s strani morebitnih organov za ugotavljanje skladnosti, saj nimamo močne industrije proizvajalcev sredstev za gnojenje in gre posledično za vprašanje stroškovne učinkovitosti vzpostavitve organa za ugotavljanje skladnosti.