Ministrstvo za narave vire in prostor ter Agencija za okolje sta na poti priprave na prevzem predsedovanja Slovenije Barcelonski konvenciji decembra 2023 na obisk povabili gospo Tatjano Hema. Gospa ima dolgoletne izkušnje pri medvladnih sodelovanjih, zlasti na področju morskega in obalnega okolja. Je poznavalka kemijskega inženirstva in tematike  onesnaževanja morja. V okviru Sekretariata Barcelonske konvencije  se je ukvarjala s politiko, upravljanjem in institucionalnimi vidiki sistema MAP ter ocenjevanjem in nadzorom onesnaževanja morja. Zdaj pa je koordinatorka Mediteranskega akcijskega programa.

Barcelonska Konvencija vsebuje več protokolov, ki določajo načine varovanje morja na  različnih področjih:

• Protokol o dampingu,
• Protokol o preprečevanju nesreč in o izrednih dogodkih,
• Protokol o virih na kopnem,
• Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti,
• Protokol o odprtem morju,
• Protokol o nevarnih odpadkih,
• Protokol o celovitem upravljanju obalnega območja.

Sredozemsko morje namreč doživlja obdobje "modre zlate mrzlice", ki je posledica kombinacije več dejavnikov:

- strategije "modre rasti" Evropske komisije, katere cilj je podpreti trajnostno rast pomorskih sektorjev,

- razvoja trgovine med Evropo in Azijo, ki ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa,

- hiter razvoj izkoriščanja zalog nafte in plina na odprtem morju,

- in rastočega srednjega razreda, na katerem temelji svetovna rast turizma in s tem povečan obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba.

Barcelonska konvencija, ki ureja način sodelovanja držav pri varstvu Sredozemskega morja mora naslavljati vse te pojave. Zato vsako drugo leto organizira zasedanje pogodbenic (COP - COntracting Party) in njenih protokolov. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za obdobje 2024-2025. Slovenija bo gostila 23. srečanje (COP 23) na katerem bo tudi  prevzela dvoletno predsedovanje.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z: zavarovanimi območji na morju, celostnega upravljanja obalnega območja in pomorskega prostorskega načrtovanja, posodobitve načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.