Pogovarjala sta se o trenutnih gozdarskih razmerah na ravni EU, pri čemer sta izpostavila zakonodajni predlog Evropske komisije o spremljanju gozdov in strateških načrtih ter predlagane spremembe delovanja Stalnega odbora za gozdarstvo.

Sogovornika sta se pogovarjala o dosjejih na ravni EU, povezanih z gozdarstvom (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 - tako imenovana Uredba LULUCF, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije). Državni sekretar dr. Darij Krajčič je pojasnil, da Slovenija nima težav z izvajanjem Uredbe LULUCF.

Beseda je tekla tudi o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010. Sprejetje uredbe se pričakuje maja letos.

Sogovornika dr. Krajčič in Siarka sta v nadaljevanju sestanka izpostavila še spremembo pri delovanju Stalnega odbora za gozdarstvo, ki je delovno telo Evropske komisije, pristojno za obravnavo vseh vprašanj in tematik, povezanih z gozdarstvom. Slovenija zagovarja stališče, da naj omenjeni odbor še naprej deluje kot osrednje mesto za pogovore med državami članicami in Evropsko komisijo ter da naj se vse funkcije gozda obravnavajo enakovredno, pri čemer bi morala Evropska komisija v odboru predstavljati vse z gozdovi vezane tematike ter vključevati in iskati usmeritve in nasvete držav članic.

Sogovornika sta razpravljala tudi o zakonodajnem predlogu Evropske komisije o spremljanju gozdov in strateških načrtih. Državni sekretar je poudaril, da morajo pri vseh razlagah rezultatov sodelovati tudi nacionalni strokovnjaki, predvsem zaradi ohranjanja znanja, spremljanja napredka v tehnologiji in preverbe rezultatov na terenu. Zanesljivi in kakovostni podatki, pravilno tolmačeni v informacijo, so namreč pogoj za uspešno pripravo vsebin strateških in gozdnogospodarskih načrtov. Izredno pomembno pa je, da so v evropski gozdarski zakonodaji prepoznane nacionalne značilnosti in pristojnost držav članic za gozdarsko politiko.