Osrednje teme seje so bile vezane na aktualne aktivnosti ministrstva, izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo (SN SKP) ter na izhodišča za pripravo scenarijev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Uvodoma je ministrica prisotne seznanila z informacijo o oceni neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2022, ki je bila sprejeta na Vladi pretekli teden (30. marca). Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje znaša 148.474.650,18 evra. Suša je leta 2022 v 211 občinah prizadela 23.570 oškodovancev, na skupaj 235.182,5 hektarja kmetijskih površin. Ministrstvo bo v najkrajšem možnem času pripravilo Program odprave posledic škode po suši leta 2022, ki bo podlaga za izplačilo pomoči zaradi suše prizadetim kmetijskim gospodarstvom.

Člani Sveta so se seznanili tudi s problematiko slabega črpanja sredstev na  naložbah iz naslova Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020; kmetje namreč imajo odločbe, zahtevkov pa ni. Zato je potrebno poiskati rešitev v smeri, da bi se ta sredstva sprostila in namenila za druge namene. 

Svet se je seznanil tudi z informacijo o pripravi spremembe Zakona o kmetijstvu, ki bi se po novem delil na dva zakona, in sicer bo eden urejal kmetijstvo, drugi pa področje hrane.

Izpostavljena je bila tudi problematika namakanja in potreba po ureditvi postopkov, sprememba pri plačilu za naravne ali druge omejitve za leto 2023 (OMD plačilo), ki se izvede in financira v okviru PRP 2014–2020, a ob upoštevanju novega modela točkovanja, kot tudi višjega pogoja glede standardnega prihodka za mlade prevzemnike.

Člani Sveta so izpostavili tudi vprašanje delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, njegovo poročilo za leto 2022 in pa potrebo za pripravo tehničnih navodil za izvajanje Pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za neprepakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninarsko meso, ki se bo začel  izvajati s 30. oktobrom 2023.  Posebej je bila izpostavljena potreba po bolj preglednemu označevanju živil, veliko je označb, ki jih potrošnik preslabo pozna.

Člani Sveta tudi seznanili s potekom prvega Odbora za spremljanje SKP, ki je potekal prejšnji teden na Brdu pri Kranju in kjer so bile predstavljene tudi predvidene spremembe Strateškega načrta.

Nadalje so se člani Sveta seznanili tudi o začetku izvajanja SN SKP 2023-2027, z uredbami in pravilniki, ki so bili sprejeti za začetek kampanje izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog, ki se je začela 31. marca letos, pa tudi z vsemi predpisi za naložbene intervencije, ki bodo še sledili do konca letošnjega leta za. Ministrstvo je pripravilo poročilo o uresničevanju samooskrbe in rabi kmetijskih zemljišč, temu pa bo sledila priprava spremembe SN SKP 2023-2027, v katero bodo vključeni  deležniki.

Dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil izhodišča za pripravo scenarijev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TPG) v kmetijstvu za pripravo posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Slovenija mora do 30. junija letos Evropski komisiji predložiti osnutek posodobljenega NEPN, do 30. junija prihodnje leto pa posodobljen NEPN. V luči večjih obveznosti (zmanjšanje izpustov TGP za vsaj -55 odstotkov do 2030) je treba povečati tudi ambicije na področju ne-ETS (za vse sektorje bo potrebno obveznosti povečati iz –20 odstotkov na –27 odstotkov do 2030 glede na 2005). Ukrepi, za katere smo prvotno predvideli izvedbo do 2040, so v veliki meri že sedaj vključeni v SN SKP 2023-2027. Dokument bo sprva v javni obravnavi, da bodo lahko vsi deležniki podali pripombe. Zmanjšanje emisij TGP bo mogoče ob upoštevanju naravnih danosti za kmetovanje, izboljšanju prehranske varnosti, povečanju samooskrbe s hrano ter sledenju drugim ciljem multifunkcionalnega kmetovanja (zmanjševanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak, varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje kulturne krajine, zagotavljanje dobrobiti živali in ohranjanje/povečevanje zalog ogljika v kmetijskih tleh).

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Danilo Meolic (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).