Potrebe ljudi po naravnih virih spremljamo z ekološkim odtisom, ki je bil v mejah zmogljivosti Zemlje nazadnje leta 1970. To pomeni, da že več kakor petdeset let čezmerno porabljamo naravne vire in si blaginjo zagotavljamo na netrajnosti način.

Ekološki odtis velja za enega najbolj celostnih kazalnikov, ki obravnavajo okoljsko dimenzijo razvoja. Z njim spremljamo potrebe prebivalstva po hrani, materialih in energentih. Čeprav ima Slovenija za evropske in svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (4,5 mio gha ali 2,18 gha na prebivalca), vseeno spada med države z ekološkim primanjkljajem. (Gha - kratica za globalni hektar - je enota za spremljanje ekološkega odtisa.)

Kako hitro porabljamo naravne vire, sporočamo preko t. i. ekološkega dolga. Ta označuje dan, ko porabimo naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu.

V letu 2022 je bil dan ekološkega dolga za Slovenijo 18. aprila, za ves svet pa 28. julija. Letos bo dan ekološkega dolga za Slovenijo in svet 17. aprila oz. 27. julija.

Slovenija si je zastavila cilj, da za 20 odstotkov zniža ekološki odtis do leta 2030

S sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030, je Slovenija vključila ekološki odtis med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov.  Načrtuje njegovo znižanja za 20 % do leta 2030 (od 4,7 gha/osebo v letu 2013 do 3,8 gha/ osebo v letu 2030).

Glede na vrsto potrošnje k ekološkemu odtisu prispevajo:

• bivališča (24,7 %),
• osebni prevoz (22 %),
• storitve (18,4 %),
• hrana (17,6 %) in
• blago (17,3 %).

Analize učinkov predvidenih in dodatnih ukrepov za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije so pokazale, da imamo možnosti za dosego cilja.  Naslednje spremembe bi prispevale največ :

• uvajanje fotovoltaičnih panelov na stavbah ter drugih pozidanih površinah v povezavi z električno mobilnostjo in razpršenim skladiščenjem v baterijah: okoli 9 % znižanje,
• razvoj javnega potniškega prevoza, večmodalnih središč in kolesarske mreže za zmanjšanje ekološkega odtisa dnevnih migracij: okoli 8 % znižanje,
• trajnostno upravljanje gozdov glede zagotavljanja ponora ogljika in prilagajanja na podnebne spremembe: okoli 7 % znižanje ogljičnega odtisa.

Če želimo zmanjšati ekološki odtis, bomo:

• uporabljali javni potniški prevoz,
• uživali lokalno pridelano hrano,
• si sposojali izdelke (npr. orodja), ki jih potrebujemo le občasno,
• gradili zgradbe iz trajnostnih materialov,
• optimizirali porabo energije za ogrevanje, hlajenje in kuhanje.

 Svoj ekološki odtis si lahko izračunate.

Vsi lahko z majhnimi spremembami pripomoremo k zmanjšanju ekološkega odtisa in si blaginjo lahko zagotovimo na trajnosten način.

Podrobneje smo temo ekološkega odtisa predstavili v enajstem poglavju (na straneh 213–241) Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (92,5 MB).