Prva omemba koprskega statuta je iz let 1238 in 1239, vendar takratni statut ni ohranjen. O njegovem obstoju priča listina goriškega grofa Mainharda III. z dne 3. julija 1239, s katero je razsodil, da »gospod Patriarh vstopi v mesto, kadar želi, in pregleda statut mesta s svetom mestnih modrecev«.

Po zmagi Benečanov nad Koprom leta 1348 je bil statut mesta Koper ukinjen in šele leta 1394 ponovno uveden. Leta 1413 je bil spremenjen, nato pa predelan konec leta 1422. Dož Tommaso Mocenigo ga je potrdil 8. marca 1423. Za zdaj poznamo dva rokopisa statuta iz 1423; enega hrani Državni arhiv na Reki, drugega pa Državni arhiv v Benetkah. Na razstavi je na ogled statut, ki ga hrani reški arhiv. 

Statuti kot temeljni pravni akti so ključni tudi za razumevanje nastajanja in varovanja pisne kulturne dediščine, ki jo danes večinoma hranijo arhivi. Koprska najstarejša pisna dediščina s statuti vred je še vedno predmet restitucije in sukcesije in Pokrajinski arhiv Koper si zelo prizadeva za spoštovanje svetovnega arhivskega načela izvora gradiva in njegove vrnitve domov.