Na drugem srečanju predsednikov vlad v Sloveniji so bili pogovori osredotočeni na sodelovanje na področjih energetike, migracij in gospodarstva. Voditelja sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom, naklonjena sta tudi izgradnji drugega bloka nuklearke v Krškem.

"Danes smo imeli sproščen in pozitiven sestanek med predstavniki dveh prijateljskih držav," je po srečanju poudaril premier dr. Robert Golob. Dodal je, da je bil današnji delovni obisk le predpriprava na bodoče srečanje v Zagrebu. Prepričan je, da se bodo tam prijateljski odnosi med državama ne le potrdili, ampak nadgradili s konkretnimi koraki.

Na področju energetike sta se slovenski in hrvaški premier dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. "Pogovarjali smo se o tem, kako sedanje vozlišče, tj. plinski terminal na Krku, razširiti, da postane vozlišče za centralno Evropo. In kako bi Slovenija s sosednjimi državami lahko pri tem sodelovala," je dejal dr. Golob. Med državama obstaja skupni interes za uresničitev tega projekta, zato se je na tem mestu zahvalil Hrvaški, ki svoj plinski terminal ponuja kot eno vstopnih točk na poti v srednjo Evropo. Prednosti tovrstnega večstranskega sodelovanja sta tudi zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina in diverzifikacija oskrbe s plinom.

Solastnici krške nuklearke sta naklonjeni izgradnji drugega bloka, pri čemer bo ključno, da Evropska unija jedrsko energijo prepozna kot čisto in zagotovi sredstva za razvoj jedrske industrije. Ko bodo odločitve znane, se bodo vrata za zagon projekta JEK2 lahko bolj široko odprla, Slovenija pa bo na ravni Unije iskala najširšo podporo za razvoj tovrstne tehnologije.

Vstop Hrvaške v schengensko območje 1. januarja letos je na eni strani olajšal pot številnim Slovencem in na drugi povzročil porast nezakonitih migracij v Sloveniji. Voditelja sta zato govorila tudi o sodelovanju na področju migracij, konkretneje o trilateralnem sodelovanju z Italijo. Po besedah dr. Goloba je Slovenija, enako kot Hrvaška, tranzitna država, zato je skupen cilj obeh držav vzpostaviti čim boljši nadzor nad nezakonitimi migracijami. Tri države bi tako zagotovile skupen nadzor nad koridorji, po katerih ilegalni migranti prehajajo od bosanske meje prek Hrvaške in Slovenije v Italijo.

Na področju gospodarskega sodelovanja sta se dotaknila položaja energetskih družb na obeh trgih. "Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem smo šli v regulacijo cen električne energije in plina za gospodinjstva in gospodarstvo, danes pa se pojavljajo različni zahtevki energetskih družb po kompenzaciji izgub iz tega naslova," je povedal predsednik vlade dr. Golob. Voditelja sta se zato dogovorila o sodelovanju pri vzpostavitvi pravičnega mehanizma za povrnitev upravičenih stroškov dobaviteljem energentov zaradi regulacije cen. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je sicer odlično: Hrvaška se je lani uvrstila na peto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.