Slovenija nima posebne strategije biogospodarskega razvoja. Kljub temu nekatera področja in vidike biogospodarstva obravnavajo različni strateški dokumenti. Strokovna skupina pod vodstvom prof. dr. Luka Juvančiča je v okviru evropskega projekta BIOEASTsUP v podporo pobudi BIOEAST pripravila izhodišča za pripravo strategije biogospodarstva v Sloveniji in jih na današnjem simpoziju predstavila javnosti.

Udeleženci simpozija so v razpravi izmenjali mnenja o tem, na kakšen način v prihodnje usmerjati razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva. Na simpoziju so predstavili tudi aktivne raziskovalno-razvojne projekte s področja biogospodarstva. Navzoče sta uvodoma nagovorila državna sekretarka Tatjana Buzeti in mag. Dejan Židan, državni sekretar, pristojen za notranji trg, šport in lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvajajo več dejavnosti, s katerimi želijo pospešiti razvoj trajnostnega in krožnega biogospodarstva v Sloveniji. »Z intervencijami strateškega načrta nameravamo podpreti naložbe na kmetijskih gospodarstvih in verige vrednosti, ki izkazujejo potencial za rabo stranskih proizvodov, zmanjšanje izgub hrane, odpadne hrane, odpadkov in embalaže ter uvajanje biorazgradljive embalaže in obnovljivih virov energije,« je uvodoma poudarila državna sekretarka Buzeti.

Prav tako MKGP podpira naložbe na kmetijskih gospodarstvih, s katerimi bodo pospeševali uporabo obnovljivih bioloških virov in odpadkov kmetijskega izvora, vključno s proizvodnjo bioplina in pridobivanjem geotermalne energije. »Merila za dodelitev pomoči nameravamo oblikovati tako, da bodo pri dodelitvi pomoči imeli prednost vlagatelji, ki s svojimi projekti izkazujejo večji prispevek h krožnemu in trajnostnemu biogospodarstvu,« je povedala sekretarka Buzeti.

MKGP skupaj z drugimi ministrstvi ter Skupnostjo za znanje in inovacije na področju podnebja, ki deluje v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, sodeluje v večletnem strateškem projektu razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo. »Z metodo poglobljene predstavitve nameravamo zastaviti celovito preobrazbo družbe in gospodarstva na načelih krožnosti in trajnosti, vključno z razvojem biogospodarstva. Naše ministrstvo je v tem projektu še posebej dejavno v dveh vrednostnih verigah – prehranski in gozdno-lesni,« je dejala državna sekretarka Buzeti.

Slovenija je del pobude BIOEAST, ki si prizadeva za razvoj biogospodarstva v državah članicah EU iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. »V zadnjih treh letih smo s pomočjo skupnega evropskega projekta, v katerem sta kot projektna partnerja sodelovala naše ministrstvo in Biotehniška fakulteta, pregledali slovenske zmogljivosti, pomanjkljivosti, prednosti in priložnosti. Na podlagi pridobljenih podatkov in soustvarjanja z deležniki smo pripravili skupni raziskovalni in inovacijski načrt na področju biogospodarstva ter zasnovo slovenske biogospodarske strategije.«

Kot je prepričana sekretarka Buzeti, ustvarjanje trajnostnega biogospodarstva ni brez izzivov. Treba je zagotoviti, da bomo te vire uporabljali na trajnosten način in ne bomo izčrpavali naravnih virov. Poleg tega moramo zagotoviti, da bo biogospodarstvo socialno in gospodarsko trajnostno ter bo koristilo vsem članom družbe. Simpozij je odlična priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj o biogospodarstvu.

Biogospodarstvo postaja vedno bolj ključen koncept pri oblikovanju našega prihodnjega trajnostnega razvoja in odločilno prispeva k zmanjševanju odpadkov, varovanju naravnih virov in zagotavljanju trajnostne rasti gospodarstva. Z uporabo obnovljivih bioloških virov ustvarja izdelke in storitve na krožni in trajnostni način. Krožno gospodarstvo nas spodbuja k odgovornejši uporabi virov, tako da jih ohranjamo v uporabi čim dlje in v največji možni meri izkoristimo njihovo vrednost, izdelke in materiale ob koncu njihove življenjske dobe pa recikliramo in regeneriramo.

Biogospodarstvo je bistveni element krožnega gospodarstva, saj zagotavlja obnovljive biološke vire, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje številnih izdelkov in storitev. Ti viri so lahko vse od kmetijskih odpadkov in gozdnih ostankov do alg in drugih mikroorganizmov. Ena od velikih prednosti biogospodarstva je, da nam lahko pomaga zmanjšati odvisnost od neobnovljivih virov, kot so fosilna goriva. Z uporabo obnovljivih bioloških virov lahko ustvarimo bolj trajnostno in odporno gospodarstvo, ki je bolje pripravljeno na izzive 21. stoletja.

O pobudi Bioeast: 

Pobudo BIOEAST so ustanovili kmetijski ministri držav Višegrajske skupine (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), ki so se jim pridružili še kmetijski ministri Bolgarije, Estonije, Hrvaške, Latvije, Litve, Romunije, Slovenije in opazovalec iz stalne delovne skupine za regionalni razvoj podeželja v državah zahodnega Balkana.

Pobuda BIOEAST je bila ustanovljena leta 2016, da bi zagotovila politično platformo za krepitev sodelovanja na področju raziskav in inovacij, povezanih z biogospodarstvom, ter sodelovanje pri oblikovanju politike evropskega raziskovalnega prostora in okvirnega programa EU za raziskave in inovacije. Pobuda predstavlja skupno politično zavezo ter skupni strateški raziskovalni in inovacijski okvir za prizadevanje za trajnostno in krožno biogospodarstvo v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.

MKGP sodeluje v projektu BIOEASTsUP kot projektni partner. Za izvajanje tega projekta v okviru programa Obzorje 2020 je MKGP pridobil sredstva Evropske unije (100-odstotni delež EU).