Več kmetijskih organizacij je pred današnjim protestom na novinarski konferenci predstavilo zahteve, ki jih bodo predali vladi. Izjavi kmetov je prisluhnila tudi ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da je ministrstvo ves čas v stiku s kmeti, z nevladnimi organizacijami in ostalimi deležniki. »Kmetje vedo, da smo na njihovi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešljive čez noč. Na različnih področjih so dogovori možni, vendar vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, zato se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji in skupaj najti razumne rešitve«, je povedala ministrica.

Da je treba najti kompromis med okoljskimi in kmetijskimi zahtevami je bilo v javnosti že večkrat poudarjeno. Kmetijstvo je ključnega pomena za pridelavo varne in kakovostne hrane ter poseljenost in skladen razvoj podeželja. Poleg hrane kmetijstvo zagotavlja tudi številne druge javne dobrine, kot so varovanje naravnih virov in okolja. V Sloveniji je kmetijstvo v pretežni meri trajnostno, vendar pa se soočamo z veliki okoljskimi izzivi, katerim se mora prilagajati tudi kmetijstvo. Z evropskim zelenim dogovorom in zakonodajo, ki se pripravlja na ravni EU (glede pesticidov, deforestacije…), se evropska politika vedno bolj usmerja v varovanje okolja in podnebja. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, kar naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja. 

Priložnosti je zato treba iskati v dvigu kakovosti, shemah kakovosti, ekološkem kmetijstvu, dobrobiti živali in povečanju znanja, da bo mogoče več proizvesti z manj vplivi na naravne vire in podnebje. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko-predelovalno industrijo. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) bo v obdobju 2023-2027 na voljo 1,8 milijarde evrov, od tega bo največ denarja namenjenega krepitvi konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja.

Strateški načrt izkazuje tudi izrazit dvig okoljske in podnebne ambicije. Tudi v prihodnje se bodo kmetje lahko vključili v izvajanje zahtevnejših, nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varovanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti.

Poleg podpor iz SN SKP je bilo zaradi draginje od junija 2022 za kmetijstvo in ribištvo zagotovljenih veliko sredstev pomoči. Zaradi izpada krme zaradi suše v letu 2022 in višjih cen krme na trgu je vlada zagotovila pomoč živinorejskim kmetijam v višini 4,5 milijona evrov, zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala pa je sprejela tudi ukrepe pomoči v višini 1,96 milijona evrov za pomoč čebelarskemu sektorju.

Prav tako je vlada zagotovila 5,2 milijona evrov v podporo proizvajalcem mleka, 2,1 milijona evrov finančnih nadomestil zaradi visokih cen energentov ter 15 milijonov evrov za sofinanciranje kmetijskega repromateriala. Od 1. januarja letos pa lahko upravičenci uveljavljajo tudi pravico do nakupa označenega plinskega olja s takojšnjim znižanjem trošarine za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev.

Iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014-2020 bo v letu 2023 zagotovljenih 12 milijonov evrov izredne začasne podpore kmetom ter mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel. Gre za pavšalno pomoč zaradi stroškov zvišanja cen pridelave, ki niso bili pokriti z drugimi pomočmi v sektorjih sadja, vrtnarstva in prašičjega mesa, ter podporo začetim naložbam zaradi višjih cen gradbenega materiala.

Prav tako je prejšnji teden vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih stroškov pridelave jabolk in hrušk. Namen ukrepa je dodelitev finančne pomoči pridelovalcem jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel. Predvidoma bo za finančno pomoč namenjenih 1,75 milijona evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsebinsko ni pristojno za upravljanje z velikimi zvermi, sofinancira pa izvajanje preventivnih ukrepov za zaščito rejnih živali pred napadi velikih zveri. Ti ukrepi so pomembni, vendar ne morejo reševati problematike sobivanja človeka z velikimi zvermi in so lahko zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju z zvermi.