Priča smo hitremu tempu življenja, razvoja in tudi sprememb, ki temu sledijo. Pri delodajalcih se vedno bolj poudarja pomembnost raznolikega znanja in kompetenc, ki predstavljajo odskočno desko, ne samo za industrijo 4.0, ampak preskok v boljši jutri.

V organizacijah se srečujemo z vse večjim številom podatkov, na podlagi katerih je potrebno sprejeti ustrezne odločitve. In veliko teh podatkov izhaja iz meritev. Zato se spreminjajo tudi zahteve delodajalcev po kompetencah osebja in konec koncev tudi odločevalcev na različnih ravneh. Zahteve postajajo vse bolj interdisciplinarne. Tem zahtevam bo treba slediti tudi z izobraževalnim sistemom, če želimo zagotoviti učinkovito gospodarstvo in družbo nasploh.

Kot je v svojem pozdravnem govoru povedal predsednik Državnega sveta RS g. Marko Lotrič, »da v času pandemije kovida-19 smo v meroslovju opravili na milijone različnih testov in meritev. Še pogosteje kot običajno smo merili telesno temperaturo sebi in svojim otrokom in o tem, koliko zdravil vzeti, smo se odločali na osnovi merjenja. Zanašali smo se na meritve pri najpomembnejšem, kar imamo - zdravju.

V novi krizi, pogojeni s časom negotovosti in visokih cen energentov, kar naenkrat vsi poznamo izraze kot so kilovatna ura in cena na kilovatno uro. V podjetjih se opaža povečanje pozornosti na kakovost materialov, ki so prav tako vedno dražji. Draginja nas je prignala celo tako daleč, da se v javnosti pojavljajo vprašanja, ali tehtnice v trgovinah kažejo točno maso sadja in zelenjave.

Naše odločitve vedno bolj temeljijo na merjenju. Seveda pa pri tem ni edini pokazatelj številka, rezultat je treba tudi pravilno interpretirati. Od meroslovca se pričakuje, da zna rezultat posredovati na način, da ga bodo odločevalci lahko uporabili pri svojem odločanju. To pa od meroslovca zahteva ne samo poznavanje postopka merjenja, ampak tudi poslovni proces in namen samega merjenja. In več kot je podatkov, več napora in znanja zahteva obdelava.«

S konferenco in dogodkom, ki nosita navezujoč naslov »Interdisciplinarnost šteje«, se je želelo poudariti pomen znanja in kompetenc v nacionalnem ter mednarodnem okolju, ki omogočajo boljši in celovitejši razvoj posameznika, organizacij ter družbe. V splošnem velja, da do uspehov vodijo poti, ki so vse prej kot enostavne, zato smo ljudje tisti, ki s svojim celostnim pristopom, ustreznimi kompetencami in znanjem v izzivih sodobnega sveta ne iščemo težav, ampak priložnosti za učinkovito doseganje ciljev.

Tako smo se na dogodku s skrbno izbranimi predavatelji iz različnih področij dotaknili:

• Profila meroslovec I4.0. in njegovih kompetenc, kjer smo ga prepoznali kot poklic prihodnosti, saj meroslovje igra ključno vlogo v industrijski proizvodnji in je pomembno pri zagotavljanju kakovosti ter varnosti izdelkov.
• Meroslovec preučuje merjenja in merilne sisteme ter prakticira znanstvena dognanja. Deluje lahko na področju temeljnega, uporabnega ali zakonskega meroslovja.
• Vendar pa je stanje kompetenc in znanja na tem področju vse bolj problematično, saj je teh znanj v izobraževalnem sistemu premalo oziroma jih sploh ni, kot tudi ne študijskih programov.
• Podatki in rezultati meritev imajo neprecenljivo vrednost in potencial, da preobrazijo podjetje ter ustvarijo nove priložnosti šele, ko iz njih izluščimo informacije, ki jih organiziramo v znanje in to znamo uporabiti.

V dveh vsebinsko dopolnjujočih sklopih so svoja strokovna znanja in izkušnje iz delovnega okolja strnili:

SKLOP

1. Ines Gergorič, HR strokovnjakinja, Gospodarska zbornica Slovenije »Predstavitev profila meroslovec I4.0«,
2. Aleksandra Lepenik, direktorica Elpro Lepenik d.o.o. »Stanje kompetenc in znanje meroslovja v industriji«,
3. Dragan Kusić, Vodja mehatronskega oddelka – TECOS razvojni center orodjarstva Slovenije, »Meritve v industriji – prikaz praktičnega primera zajema in obdelave podatkov«.

SKLOP

1. Jan Gorše, Podatkovni analitik v podjetju LOTRIČ Meroslovje, »Pametna prihodnost meroslovja – strojno učenje za boljšo merilno negotovost«,
2. prof. dr. Mirjana Kljajić Borštnar, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru, »Kako podatkom dati vrednost?«,
3. Miha Bobič, podpredsednik razvoja poslovanja in portfelja izdelkov District energy division v Danfoss Trata d.o.o. ter predsednik Iniciative Inženirke in inženirji bomo!, »So podatki res zlato«.

Dogodek se je zaključil z vsebinsko zelo bogato, interaktivno okroglo mizo na temo »Od podatkov do odločanja« na kateri so pod moderatorstvom dr. Marjana Riharja, Zbornice elektronske in elektroindustrije GZS, sodelovali:

• Lara Topol, vodilna inštruktorica osebja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško in nominiranka za Inženirko leta 2022,
• Polona Švegl, dr. med., specializantka kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana,
• Aleš Potočnik, direktor Tehnološkega dizajn centra, Iskraemeco d. d.,
• Miha Bobič, podpredsednik razvoja poslovanja in portfelja izdelkov District energy division v Danfoss Trata d.o.o. ter predsednik iniciative Inženirke in inženirji bomo! in
• Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Namen okrogle mize je bil pokazati zahtevnost vzpostavitve procesa odločanja na podlagi podatkov kot predpogoja za ekonomsko učinkovitost organizacije ter pri tem odgovoriti na vprašanja:

• Kdaj pri odločanju uporabljati lastno intuicijo in izkušnje, kdaj podatke in dejstva?
• Kaj je podatkovno gnana kultura in kako jo vzpostaviti v organizaciji?
• S kakšnimi kompetencami mora biti opremljen meroslovec, da bo z merjenji zagotovil kakovostne podatke, s kakšnimi pa odločevalec, da bo sprejemal hitre in učinkovite rešitve?

Ob zaključku so se tako vsi predavatelji, udeleženci okrogle mize, kot tudi številčna publika v dvorani strinjali z zaključno mislijo predsednika Državnega sveta RS, »da Slovenija kljub svoji majhnosti slovi kot država z bogatim strokovnim znanjem, dobro infrastrukturo ter z zelo delavnimi in inovativnimi ljudmi tudi na področju meroslovja. Zato moramo to podobo graditi še naprej in s skupnimi močmi premagovati vse prepreke.«

Dogodek je ponovno tako preko diskusij in razprav v prvem delu, kot tudi v okviru okrogle mize v drugem delu dogodka povezal akademska dognanj s strokovnimi rešitvami gospodarstva in negospodarstva, z namenom ustvariti čim višjo dodano vrednost in večjo konkurenčnost na globalnem trgu.