Sprejeta Uredba o izvajanju intervencij kmetijske politike za leto 2023

Vlada je izdala Uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za leto 2023. Uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom. Vključuje postopke za izvedbo intervencij kmetijske politike. Vsebina uredbe je povezana z naslednjimi uredbami:

• uredbo, ki ureja neposredna plačila iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027,
• uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027
• uredbo, ki ureja intervencijo dobrobit živali za leto 2023.

Uredba določa podrobnejše postopke prej omenjenih uredb in sicer oddaje zbirne vloge, obrazcev zbirne vloge in pripadajočih prilog, upravnih pregledov vključno s pregledi, ki se izvajajo s pomočjo sistema za spremljanje površin, preglede na kraju samem ter v primeru ugotovljenega neizpolnjevanja pogojev upravičenosti tudi upravne sankcije. Poleg navedenega uredba ureja še nekatere druge določbe, v zvezi z višjo silo in naravnimi okoliščinami, prenosom gospodarstva na drugega nosilca v času roka za oddajo zbirne vloge in v času po izteku tega roka in pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo, ki se nanašajo zgolj na ukrep prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz uredbe, ki ureja izvajanje podpornega programa v vinskem sektorju in intervencijo za naravne ali druge omejitve (OMD). Ureja tudi izvedbo intervencij, ki so podrobno vsebinsko opredeljene v treh uredbah navedenih v prejšnjem odstavku. Rok za oddajo zbirnih vlog se začne 31. marca 2023 in traja do 10. julija 2023. Plačila za intervencije iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike  se sofinancirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, za intervencije iz ostalih dveh uredb iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Uredba ureja samo izvedbo intervencij v letu 2023, za prihodnja leta se za vsako posamezno leto sprejme nova uredba o izvedbi intervencij kmetijske politike.

Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 (Uredba).

Uredba določa upravičence, pogoje, intervencije in višino plačil za posamezne intervencije v letih 2023–2027 ob upoštevanju dveh krovnih uredb EU. Poleg tega uredba ureja vsebino in izvedbo naslednjih intervencij SN 2023–2027: (tako imenovane intervencije razvoja podeželja):

• kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (KOPOP_PS),
• kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (KOPOP_NV),
• kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK),
• ekološko kmetovanje,
• ekološko čebelarjenje,
• lokalne pasme in sorte,
• biotično varstvo rastlin,
• plačilo za naravne ali druge omejitve (OMD),
• plačila Natura 2000.

Gre za intervencije, s katerimi se praviloma podpirajo nadstandardne, zahtevnejše kmetijske prakse ali pa posebne omejitve. Za navedene intervencije uredba določa sredstva, upravičence, pogoje upravičenosti, trajanje obveznosti, dovoljeno zmanjšanje oziroma povečanje površin, zahteve za izvajanje, višine plačil, minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, sistem kontrol in upravnih sankcij. Vstop v intervencije je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja pet let z izjemo intervencij OMD in plačila Natura 2000, pri katerih obveznost izvajanja traja eno leto. Intervencijam je namenjenih 519,6 milijona evrov, delež sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pa je do 80 odstotkov. Upravičenci do plačil so nosilci kmetijskih gospodarstev.

Intervencija OMD od leta 2024 se bo izvajala in financirala v okviru SN 2023–2027.

Uredba ureja tudi prenos obveznosti za izvajanje ukrepov KOPOP in ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020, prevzetih v letih 2019 in 2020, ki se zaključijo z letom 2023 in 2024, v SN 2023–2027 in se zato prilagodijo novemu pravnemu okviru.

Novela Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala novelo Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije za obdobje 2014–2020  (Novela uredba).

Uredba o spremembah določa, da se plačilo za območja z omejenimi dejavniki, izjemoma, za leto 2023 še vedno izvaja v okviru PRP 2014–2022 skladno z Uredbo 1305/2013/EU, pri tem pa se upošteva nov načina točkovanja za omejene dejavnike, v katerih se nahaja posamezno kmetijsko gospodarstvo.

Ta sprememba bo prispevala k čim boljši izkoriščenosti sredstev PRP 2014–2022. Od leta 2024 pa se bo intervencija izvajala in financirala v okviru SN SKP za obdobje 2023–2027 za Slovenijo, upoštevajoč pravila na podlagi Uredbe 2021/2115/EU.

Sprejeta Uredba o pravilih pogojenosti

Vlada je izdala novelo Uredbe o pravilih pogojenosti. Novela uredbe popravlja redakcijske napake v veljavni Uredbi o pravilih pogojenosti in jo dopolnjuje v nekaj točkah, predvsem pri nekaj zahtevah ter odstotkih zmanjšanja plačil pri več zahtevah.

Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki so bili do sedaj poznani pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z 9 standardi in na predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi. Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene, prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022. Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi, ki prek zbirne vloge uveljavljajo podpore.

Predvideno je tudi, da se povečajo odstotki znižanj za upravne sankcije pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenost, sankcionirane strožje (tudi 100 odstotkov, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).

Stališče glede sprememb prilog k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki se nanašajo na gnojila

Vlada je sprejela stališče Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) v zvezi s spremembo Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) in Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu o EGP (Gnojila). Republika Slovenija predlog sklepa podpira.

Namen predvidenega akta je v Sporazum o EGP, ki je začel veljati 1. januarja 1994, vključiti Uredbo (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junij 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003.

Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenice – torej v vseh 30 državah Evropskega gospodarskega prostora, ki ga sestavljajo države članice EU, Norveška, Islandija in Lihtenštajn.

Za usklajevanje zadev v zvezi s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru je na strani EU odgovoren Generalni sekretariat Evropske komisije. Zato se s tem sklepom pooblašča Komisijo, da v imenu Unije zastopa in zavzame stališče v Skupnem odboru glede spremembe navedenih Prilog I in II.

Stališče o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih pravilih za vstop nekaterih pošiljk maloprodajnega blaga, rastlin za saditev, semenskega krompirja, strojev in nekaterih vozil, uporabljenih za kmetijske ali gozdarske namene, na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva ter netrgovske premike nekaterih hišnih živali na Severno Irsko

Vlada je sprejela stališče Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih pravilih za vstop nekaterih pošiljk maloprodajnega blaga, rastlin za saditev, semenskega krompirja, strojev in nekaterih vozil, uporabljenih za kmetijske ali gozdarske namene, na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva ter netrgovske premike nekaterih hišnih živali na Severno Irsko. Slovenija predlog uredbe podpira.

Predlog odraža skupne rešitve v zvezi s hrano, rastlinami, semeni in hišnimi živalmi v zvezi s Severno Irsko, do katerih sta prišla Komisija in Združeno kraljestvo, kadar se hrana zaužije na Severnem Irskem, rastline in semena se uporabljajo na Severnem Irskem in hišne živali ostanejo na Severnem Irskem. Določa posebna pravila za vstop nekaterih pošiljk maloprodajnega blaga, rastlin za saditev, strojev in vozil, ki so se uporabljali za kmetijske ali gozdarske namene, semenskega krompirja ter za netrgovske premike hišnih živali na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva.

Predlog določa:

• okvir pogojev, posebnih pravil in zaščitnih ukrepov
• da se nekateri akti Unije ne uporabljajo za vnos nekaterega maloprodajnega blaga na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva,
• posebna pravila za nadzor in druge zahteve, ki se uporabljajo za navedeno maloprodajno blago ter rastline za saditev, semenski krompir ter stroje in vozila, ki so se uporabljali za kmetijske ali gozdarske namene.

Evropski komisiji je s predlogom dano pooblastilo, da sprejme potrebne izvedbene akte za uporabo posebnih pravil za uradni nadzor in poenostavljene zahteve za certificiranje, ko bo Združeno kraljestvo zagotovilo določena jamstva in izpolnilo določene pogoje. Akt določa tudi številne zaščitne mehanizme za ustrezno zaščito sanitarnega in fitosanitarnega statusa otoka Irska, kot tudi za varovanje javnega zdravja, zdravja živali in rastlin na notranjem trgu ter njegove celovitosti. Prav tako so s predlogom določena prehodna obdobja za zahteve glede označevanja.

Ukrepi pomenijo nov način izvajanja Protokola za zagotovitev pravne jasnosti, predvidljivosti in blaginje za ljudi in podjetja na Severnem Irskem. Predlog vzpostavlja ustrezno razmerje med poenostavitvijo in zaščitnimi ukrepi. Uredba se neposredno uporablja v vseh državah članicah, je v celoti zavezujoča in začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Stališče do predloga Uredbe glede digitalnega označevanja sredstev za gnojenje Evropske unije

Vlada sprejela stališče Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe glede digitalnega označevanja sredstev za gnojenje Evropske unije (EU).

Namen tega predloga je poenostaviti izpolnjevanje zahtev glede označevanja iz Uredbe (EU) 2019/1009 in sicer izboljšati berljivosti etiket in olajšati gospodarskim subjektom njihovo urejanje ter tako zmanjšati breme za gospodarske subjekte, ne da bi pri tem ogrozili glavne cilje uredbe med drugim varovanje zdravja ljudi in okolja. Predlog uvaja prostovoljno digitalizacijo etiket sredstev za gnojenje EU. Izbiro imajo proizvajalci, uvozniki ali distributerji sredstev za gnojenje EU. Gospodarski subjekti, ki se odločijo za digitalno označevanje sredstev za gnojenje EU, ki se dobavljajo končnim uporabnikom v embalaži, bodo morali zagotoviti tudi fizično etiketo, ki bo vsebovala najpomembnejše informacije.

Države članice ne morejo sprejeti nacionalnih ukrepov za izboljšanje berljivosti fizičnih etiket ali preprečitev njihovih pogostih sprememb, dopuščeno pa je, da države članice sprejmejo nacionalna pravila o minimalnih standardih za digitalizacijo etiket, če se uporabljajo prostovoljno in poleg fizičnih etiket.

Stališče do predloga spremembe Uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024

Vlada je sprejela stališče Slovenije do predloga Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024. Slovenija predlog podpira in meni da je pri obravnavi in sprejemanju predloga uredbe treba upoštevati stališča tistih držav članic, ki jih predlog uredbe neposredno zadeva.

S tem aktom se spreminja Uredba Sveta (EU) 2023/194. Te ribolovne možnosti se v obdobju, v katerem veljajo, večkrat spremenijo glede na najnovejša znanstvena mnenja in razvoj dogodkov. Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Rado Javornik vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije

Vlada soglaša z imenovanjem Rada Javornika z dnem 30. marec 2023 za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije, in sicer do imenovanja novega direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije, vendar največ za eno leto, to je najdlje do 29. marca 2024.  

Na podlagi javnega razpisa za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja javnega zavoda Zavod za ribištvo Slovenije, objavljenega 23. decembra 2022 na spletnih straneh Zavoda za ribištvo Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, pri Zavodu RS za zaposlovanje in v Uradnem listu RS nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, zato se na podlagi 37. člena Zakona o zavodih razpis ponovi.

Svet zavoda je na svoji drugi dopisni seji dne 20. marca 2023 sprejel sklep, da se za kandidata za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije predlaga Rado Javornik. Rado Javornik je univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva in izpolnjuje vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta.