Ministrica Irena Šinko je v uvodnem nagovoru dejala, da se zadružništvo vedno bolj uveljavlja tudi v Evropi kot nujna organiziranost kmetijskega sektorja in kot povezovalna vez med kmeti in ostalimi deležniki v družbi, posebej v verigi preskrbe s hrano. Zadružna zveza je namreč dolga leta sooblikovala ekonomski položaj kmetov, vplivala na urejanje trga, kreditirala in vplivala na pripravo predpisov. »Z vstopom v Evropsko Unijo je tudi pri nas glavno vodilo razvojna skupna kmetijska politika, ki s programi intervencij in podpornimi mehanizmi bistveno vpliva na boljši položaj kmetov.« Ključni programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike je lani sprejet strateški načrt 2023–2027. »Glavna usmeritev v tem obdobju je trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe. Vplival bo na dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in zagotavljal trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja.«

Spremembe v kmetijstvu in naši organiziranosti so nujne zaradi soočanja s podnebnimi spremembami, spreminjanja družbe in prehranskih navad ter možnosti, ki nam jih nudi sodobna tehnologija, kot tudi zaradi zavedanja, kako ranljivi smo lahko na področju prehranske varnosti, če se zgodi kakršnakoli nepredvidena okoliščina. »Menim, da smo s kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja v strateškem načrtu oblikovali vzvode za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta,« je dejala ministrica Šinko. Pri tem imajo zadruge zelo pomembno vlogo. V okviru strateškega načrta bodo zadruge lahko pridobile podpore naložbam v osnovno kmetijsko pridelavo ter predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Ministrstvo nadaljuje tudi s krepitvijo vseh členov verige s poudarkom na kolektivnih naložbah, ki se izvajajo v okviru zadrug. Poudarek bo na naložbah za ureditev zbirnih centrov, skladisšč in hladilnic oz. opreme za namen prve prodaje kmetijskih proizvodov ter predelave ali trženja kmetijskih proizvodov.

Vloga zadrug in zadružnega sistema pri odkupu, pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb in naročeni proizvodnji je izredno pomembna. »Povezovanje, združevanje deležnikov in trdne verige so tudi zdaj bolj kot kadarkoli nujne za obstoj kmetijstva, predvsem pri sodelovanju in organiziranju proizvodnje, ponudbe in povpraševanja in pri zastopanju kmetov pri dogovarjanju poslov z ostalimi močnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano.« Zadruge in slovenski pridelovalci morajo v največji možni meri zagotavljati surovine za slovensko živilsko pridelovalno industrijo. Končni cilj mora biti oskrba slovenskega potrošnika z lokalno pridelanimi proizvodi. »Če upoštevamo še krajše transportne poti in manjši ogljični odtis, potem so ti pridelki zmagoviti. Varujejo tudi okolje in ohranjajo delovna mesta na podeželju, v naših vaseh in mestih.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je izpostavil uredbo evropskega parlamenta o trajnostni rabi fotofarmacevtskih sredstev. Prepričan je, da ima lahko težke posledice. Po njegovem mnenju bomo v primeru sprejetja uredbe v predlagani obliki morali hrano uvažati iz krajev, kjer je odnos do človeka in narave na repu prioritetne liste. Kongresa sta se udeležila tudi Marko Lotrič, predsednik Državnega Sveta in mag. Dejan Židan, državni sekretar za lesarstvo, šport in notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je povedal, da bodo letos poskusno objavili razpis za podporo desetim projektom s področja socialne ekonomije, ki vključuje tudi zadružništvo.

Zadružništvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, ki se zrcali v uspešnem poslovanju zadružnega sistema. Naloga tega sistema je predvsem vključevanje kmetov v ustrezne verige vrednosti preskrbe s hrano. Gre za poslovni model, ki na temeljih poslovne učinkovitosti in zadružne vzajemnosti naslavlja vrednote trajnostnih poslovnih modelov prihodnosti. Na vsakoletnem kongresu odločevalcem v zadrugah predstavijo aktualne teme s področja gospodarstva, kmetijstva in širšega evropskega prostora. Kongresa se vsako leto udeleži veliko število udeležencev – direktorjev in predsednikov zadrug članic s sodelavci, predstavnikov ostalih slovenskih kmetijskih in živilskih organizacij ter domača in tuja strokovna javnost.