Pomen vode v kmetijstvu in pri pridelavi hrane

Kmetijstvo lahko povzroča onesnaževanje voda predvsem zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe organskih in mineralnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. Zato je ena izmed strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se podpira kmetijstvo tudi v njegovi okoljski funkciji. Spodbuja se nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, varuje vode in tla ter ohranja naravo.

Podnebne spremembe pomenijo prilagajanje na nova dejstva. Med panogami, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete, je tudi kmetijstvo. Višanje temperatur, vremenski ekstremi, drugačne razporeditve padavin postavljajo pridelavo hrane pred nove izzive. Odziv na to so uvedbe novih vrst kultur v kmetijsko pridelavo in namakanje kmetijskih zemljišč. V Sloveniji imamo z namakanjem kmetijskih zemljišč veliko izkušenj. Danes in v bližnji prihodnosti bo namakanje nujno za zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Sodelovanje med resorji (predvsem s področij voda, kmetijstva in narave) je ključno za izgradnjo novih namakalnih sistemov in njihovo umeščanje v prostor. Slovenija je vodnata država, voda in tla so njeno bogastvo, povezava med njimi pa je namakanje kmetijskih zemljišč.

Brez vode torej ni kmetijske pridelave, ne glede na to, ali pridelujemo hrano na prostem ali pa v rastlinjakih, v tleh ali v substratih. V kmetijstvu in živilstvu se pomena vode in stroškov, ki so s tem povezana zelo zavedamo, zato spodbujamo takšne kmetijske prakse in načine pridelave ter predelave hrane, kjer gre za čim bolj racionalno rabo vode. Zato v okviru meril za izbor vlog dobijo prednost investicijski projekti, ki:

• zagotavljajo čim nižjo porabo vode na kg pridelka (npr. pridelava hrane v rastlinjakih),
• katerih rezultat bo čim višji prihranek vode pri namakanju na prostem,
• uvajajo kapljični sistem namakanja,
• uvajajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo vode v tehnološkem procesu (skladišča, priprava blaga za trg, predelovalni obrati),
• so namenjeni v izgradnjo objektov za shranjevanje meteorne vode,
• omogočajo krožno gospodarstvo pri pridelavi hrane in gojenju rib (npr. akvaponika),
• prispevajo k ponovni uporabi odpadkov in stranskih proizvodov.

Pogosto prezrto dejstvo je tudi, da je voda ena od osnovnih sestavin živil v živilski industriji. Sestavlja veliko živilskih izdelkov in kot taka mora biti neoporečna in varna. Pri izvajanju dobre higienske prakse je za čiščenje vseh predmetov in površin, ki prihajajo v stik z živili, uporabna samo pitna voda – tudi, kadar je iz nje pripravljena para. Posebno pozornost morajo nosilci živilske dejavnosti posvetiti tudi pripravi ledu, čigar namen je dodajanje pijačam in drugim živilom.

Ključno pa je tudi zavedanje potrošnikov, da je bila tudi za zavrženo hrano oziroma hrano, ki je odvržena v smeti, potrebna voda. Zato sta odgovorna potrošnja in ravnanje s hrano pomembni točki trajnostne pridelave in porabe hrane, ter posledično porabe čiste (pitne) vode.

Pomen gozdov za vode

Strateški in operativni dokumenti, ki urejajo gospodarjenje z gozdom ter gozdarska praksa, upoštevajo tudi pomen in vlogo voda za stanje okolja in preskrbo s čisto pitno vodo. Gozd je namreč ekosistem, ki bistveno prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda. Stabilni in zdravi gozdovi lahko zadržijo in postopno oddajajo vodo. To pomeni, da so pri soočanju s podnebnimi spremembami in izrednimi vremenskimi dogodki, nenadomestljivi za izravnavanje vodnega režima brez ekstremnih pretokov vodnih tokov, kar zmanjšuje poplavno ogroženost. Na območjih, kjer se soočajo s pomanjkanjem vode, je treba gospodarjenje z gozdom usklajevati s cilji upravljanja voda. Gozdovi so pomembni za ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Zato gozdarstvo pri osnovanju in ohranjanju obvodne vegetacije v interdisciplinarnim načrtovalskem procesu sodeluje z deležniki na področju upravljanja z vodami in varstva narave. Vlogo gozdov pri zagotavljanju pitne vode najbolj ogrožajo oziroma zmanjšujejo številna divja odlagališča odpadkov.

Pomen vode za ribištvo in akvakulturo

Voda prekriva več kot 70 odstotkov zemeljske površine, prisotna je tudi v atmosferi, v zemlji in  pod zemljo. V vodi so pred 4 milijardami let nastale prve organske molekule iz katerih so se tekom evolucije razvijala živa bitja. Tudi danes najdemo živa bitja praktično povsod kjer je prisotna voda. Samo rib je poznanih več kot 20.000 vrst. Dostop do vode nam je postal kar nekako samoumeven tako, da se njenega pomena zavemo šele ob pomanjkanju.

Gospodarski in športni ribolov se izvaja na morju, kjer se odvijajo številne druge dejavnosti; promet, (navtični) turizem, itn. Pomorski prostorski plan kot zbir informacij o vseh dejavnostih na morju je zato še kako pomemben. V prihodnji finančni perspektivi bo izboljšanju stanja morja namenjenih kar nekaj sredstev Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo: za doseganje ciljev skupne ribiške politike, izboljšanje podatkov o morju in upravljanja z njimi ter izboljšanje morske biotske raznovrstnosti. Akvakultura je odvisna tako od morja kot od celinskih voda. Gojenje školjk je pomembno z okoljskega vidika, saj školjke filtrirajo vodo in lahko prispevajo k zmanjšanju CO2 v morju. Akvakultura, ki se odvija na celinskih vodah, pa je vse bolj odvisna od pretokov le-teh. Sušna obdobja so čedalje daljša, zato je vse več pozornosti usmerjene v uvajanje novih tehnologij, pri katerih je potreben manjši zajem vode, ter različnim načinom izboljšanja vsebnosti kisika v vodah, ki se uporabljajo v akvakulturi.

Ribištvo in akvakultura sta seveda neločljivo povezana z vodo, vendar je za obe dejavnosti pomembna predvsem čista voda. Voda je namreč najboljše topilo, v njej so topne tudi za vodne organizme strupene snovi. Večinoma je za to odgovoren človek s svojimi dejavnostmi, predvsem pa z neodgovornim odnosom do vode. Kljub temu, da smo še vedno priča poskusom prevlade kapitala nad okoljem, se v razvitih državah sistemski pristop v reševanju tega problema izboljšuje, pri katerem tudi delež posameznika ni zanemarljiv.

• Na spletni strani Organizacije Združenih narodov za prehrano najdete več informacij o letošnjem obeleževanju svetovnega dneva voda (v angleščini)
• Na spletni strani Statističnega urada RS lahko najdete dejstva o vodi v številkah