Povodje reke Donave je eno izmed najbolj mednarodnih povodij na svetu. Razteza se vse od Črnega gozda v Nemčiji, do Črnega morja. Del povodja Donave je tudi Slovenija, saj se vanj izliva kar 80 odstotkov slovenskih rek. Slovenija je tako ena izmed štirinajstih pristopnih članic Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (International Commission for the Protection of the Danube River).

V okviru komisije delujejo posamezne delovne skupine. Ena izmed njih je tudi Delovna skupina za hidromorfologijo, ki jo vodi Petra Repnik z Direkcije RS za vode.

Sodelovanje z mednarodnimi strokovnimi skupinami, kot je tudi Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, je za Slovenijo pomembno zaradi izmenjave mnenj ter sodelovanja pri oblikovanju različnih smernic s področja upravljanja voda. Vsebinam, ki jih komisija oblikuje, sledi tudi Evropska komisija (DG ENV), ki oblikuje evropske okoljske politike in predpise.

Strokovnjake je na srečanju uvodoma pozdravila tudi v. d. direktorice Direkcije RS za vode, mag. Neža Kodre. Povedala je, da bo še posebej z zanimanjem spremljala zaključke strokovnih razprav, predvsem s področja sinergij med vodno in poplavno direktivo ter implementacije na naravi temelječih rešitev.

Strokovnjaki držav članic bodo na srečanju delovne skupine razpravljali o naslednjih temah:

• Iskanje sinergij med vodno in poplavno direktivo. Gre za eno ključnih tem v okviru Mednarodne komisije za varstvo reke Donave. Delovni skupini za hidromorfologijo (HYMO TG) in poplave (FP EG) bosta pristopili k nadgradnji skupnega Dokumenta za razpravo – Usklajevanje vodne in poplavne direktive (Discussion paper – Coordinating the WFD and the FD), v katerem bo poseben poudarek namenjen na naravi temelječim rešitvam (nature-based solutions). Dokument je dosegljiv na naslednji povezavi: http://icpdr.org/main/activities-projects/flood-risk-management
• Izvedba analize stanja reke Donave in njenih glavnih pritokov. V okviru Analize stanja (Joint Danube Survey) je vsakih 6 let izvedena podrobnejša analiza ekološkega in kemijskega stanja Donave in njenih glavnih pritokov. Strokovnjaki bodo na srečanju razpravljali o izvedbi naslednje tovrstne analize, ki bo izvedena v letu 2025, v njej pa bo večji poudarek prav na oceni hidromorfološkega stanja. Rezultati prejšnje analize so predstavljeni na naslednji povezavi: http://www.danubesurvey.org/jds4/
• Hidromrofologija in vključenost v druge integralne vsebine. Pospešena implementacija hidromorfoloških ukrepov, tudi v sodelovanju z drugimi sektorji, je ključnega pomena za uspešno doseganje zadanih okoljskih ciljev – to je preprečevanje poslabšanja stanja voda in doseganje dobrega stanja voda. Pri tem je pomembna predvsem povezava hidromorfoloških ukrepov z biodiverziteto, hidroenergetiko, poplavami, sušami, kmetijstvom in plovbo. Integracija teh vsebin bo pomembna tudi pri pripravi novega Donavskega načrta upravljanja voda.
• Predstavitev projektov s področja hidromrofologije. Ena izmed ključnih nalog Mednarodne komisije za varstvo reke Donave je izmenjava znanj in izkušenj med državami članicami. V okviru srečanja bodo potekale predstavitve glavnih nacionalnih in evropskih projektov s področja hidromorfologije.