Gozdarski sektor je pomemben pri ustvarjanju delovnih mest za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde ljudi.

Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti, trajnostno pridobljen les je bistven material za ozelenitev mest, ekosistemske storitve gozdov pa so ključnega pomena tudi za ohranjanje proizvodnje hrane. Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov, vsak izmed nas pa lahko prispeva k boju proti podnebnim spremembam z izbiro domačih in certificiranih lesenih izdelkov.

Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. Les je trajnosten in obnovljiv material, ki se lahko uporablja v mnoge namene. Les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis.

Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju gospodarstva.

Letošnji osrednji dogodek mednarodnega dne gozdov je potekal na Krasu, kjer so se udeleženci po osrednji slovesnosti in otvoritvi razstave odpravili na krajši pohod po pogorelem gozdu. Strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije so v kratkih predstavitvah izpostavili potek obnov po požarih, prilagajanje na podnebne spremembe, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst in pomen zdravega gozda za zdravje ljudi zaokrožili s predstavitvijo nove pohodne poti Zeleno srce Krasa. Dogodka se je udeležil vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Tomaž Hrovat, ki je ob tej priložnosti izpostavil: »Družbeni pomen gozdov na svetovni ravni strmo narašča, saj so prepoznani kot ključni dejavnik pri blaženju podnebnih sprememb. Pa vendar se človeštvo do njih obnaša diametralno nasprotno; na eni strani obširna krčenja in brezobzirno izkoriščanje, po drugi strani napori in sistemski ukrepi za preprečevanje tega početja, kot je naprimer priprava evropske Uredbe o deforestaciji, ki bo korenito posegla v sledenje široke palete proizvodov, ki prihajajo z nelegalno izkrčenih površin.«

Gozd je tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 in Programa razvoja podeželja 2014-2020 že podprlo različne investicije v gozdno-lesno verigo v višini 80 milijonov evrov.

Nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 pa na področju gozdno-lesne verige na podlagi pozitivnih izkušenj predvideva nadaljevanje in nadgradnjo ukrepov, kot so naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, naložbe v ustanovitev skupin proizvajalcev, usposabljanje lastnikov gozdov ter sanacija gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme. Tem ukrepom se bodo dodale naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, ohranjanje in vzdrževanje pasišč za prostoživeče rastlinojede ter usposabljanje gozdarskih svetovalcev.

• Na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije najdete dodatne informacije o aktivnostih v okviru letošnjega mednarodnega dneva gozdov ter video o mednarodnem dnevu gozdov 2023
• Ko se odpravimo v gozd, upoštevajmo Gozdni bonton