Na mednarodnem simpoziju, ki je potekal na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, je zato ministrstvo predstavilo aktivnosti za pripravo zakonodaje.

Rokodelstvo je kot del nesnovne kulturne dediščine nedvomno pomemben biser našega gospodarstva, turizma in slovenske identitete. Čas je, da prepoznamo njegove vrednote in njegov širok družbeni, gospodarski in kulturni potencial ter področje rokodelstva tudi ustrezno uredimo in podpremo. To bomo lahko storili le s celovito sistematično ureditvijo na zakonskem področju ter s tem omogočili, da rokodelske spretnosti naših prednikov zapustimo tudi zanamcem.

Na mednarodnem simpoziju so tuji in slovenski strokovnjaki, ki delujejo na tem področju, predstavili svoje izkušnje s prenosom rokodelskih znanj in veščin. Dobre prakse so na predavanjih in okrogli mizi predstavile nekatere evropske države Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Nemčija, Belgija, Francija, ki imajo rokodelstvo tudi ustrezno zakonsko urejeno ter podprto z umestitvijo v izobraževalni sistem.

Prav prenos znanj in izobraževanje na področju rokodelstva vidijo kot ključen izziv za ohranjanje in nadaljnji razvoj dediščine rokodelstva, ki se dotika tudi aktualnih vprašanj predvsem v luči zelene in trajnostne prihodnosti. Spretnosti, veščine in znanje posameznikov je treba uskladiti s potrebami na gospodarski in družbeni ravni ter na sistematičen način spodbujati prenos tradicionalnih rokodelskih znanj in sodobnih umetniških rokodelskih ustvarjanj.