Na tokratni seji, ki je potekala tik pred začetkom kampanje zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja 2023-2027 (subvencijska kampanja), so bili med drugim predstavljeni tudi popravki metodologije za točkovanje kmetijskih gospodarstev (KMG) v OMD kot odziv na v jeseni 2022 evidentirane pomanjkljivost novega točkovanja KMG v OMD.

Razprava se je začela s predstavitvijo popravkov modela točkovanja KMG v OMD, ki ga je ministrstvo skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije opravilo v začetku letošnjega leta. V času predstavitve posodobljenega modela točkovanja jeseni 2022 so namreč deležniki podali več pripomb in predlogov na predstavljen izračun točk KMG. Največ pripomb se je nanašalo na vrednotenje strmine, zato si je ministrica Irena Šinko s sodelavci na povabilo predstavnikov kmetov iz Haloz tudi ogledala značilnosti Haloz, predvsem pa izredne strmine, ki močno otežujejo obdelavo. Ministrstvo je na podlagi vseh prejetih odzivov napovedalo pregled modela točkovanja oziroma revizijo v letu 2023. Ker pa je prišlo do zamika začetka oddaje zbirnih vlog, je ministrstvo v tem času s Kmetijskim inštitutom Slovenije izvedlo popravek modela točkovanja s poudarkom na vrednotenju dveh najbolj izpostavljenih področij - in sicer strmin na nižjih nadmorskih višinah in specifične omejitve za območje krasa. Člani sveta so se strinjali, da je popravek modela točkovanja učinkovito posegel na omenjena območja in zvišal vrednosti točk na kmetijskih gospodarstvih. Tudi v nadaljevanju bodo model točkovanja podrobno spremljali z namenom ustreznega točkovanja povsod v OMD.

Sledila je informacija o trenutnem stanju glede bonitiranja kmetijskih zemljišč, ki ga je v  lanskem letu posodobila Geodetska uprava RS (GURS). Na nekaterih območjih je prišlo do velike spremembe v številu bonitetnih točk, s katerimi se kmetovalci ne morejo strinjati, saj vrednost bonitetnih točk ne odraža dejanskega stanja v naravi. Ministrico so opozorili na posledice tako določenih točk, ki so podlaga za določitev katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, kar pa ima za lastnike finančne posledice. Izpostavili so, da bi moral GURS napake odpraviti po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo lastnikov zemljišč. Člani sveta od ministrstva pričakujejo dodaten aganžma, da bi se problematika pravočasno rešila.

Kot zadnja vsebinska točka je bil obravnavan predlog spremembe zakona o divjadi in lovstvu, ki je v javni obravnavi. Temeljne spremembe se tičejo namena novega javnega gospodarskega zavoda, ki bo upravljal z LPN-ji, označevanja divjadi takoj po odstrelu, dovolilnic za lovske goste, poseganje na ne lovnih površinah ter možnost elektronskega obveščanja o nastali škodi. Slednje so člani sveta pozdravili in prepoznali kot zelo pomembno pozitivno spremembo.

Člani Sveta za OMD so: Janez Beja (predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS), Tomaž Cunder (Kmetijski inštitut Slovenije-KIS), dr. Andreja Ferreira (Gozdarski inštitut Slovenije), Anton Perpar (Biotehniška fakulteta), Andreja Borec (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Nina Križnik, Anka Miklavič Lipušček (Gospodarska zbornica Slovenije), Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije), Boris Orešek (Sindikat kmetov Slovenije), Irena Ule, Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Roman Savšek (Zveza društev rejcev drobnice), Ana Vovk (Univerza v Maribor), Marjan Hren /Zveza lastnikov gozdov Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine-ZSPM), Sašo Hrovat (Triglavski narodni park), Metod Jagodic, Klemen Černuta, Matjaž Ribaš (Slovenski regionalni razvojni sklad).