Ob tem smo ponovno predlagali uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev. Predlog zakona smo poslali v Državni zbor v obravnavo po nujnem postopku.

V javnosti je sprožilo burne odzive dejstvo, da predlagana novela pogoja za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine (A1) in osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki se po prehodnem dveletnem obdobju začne uporabljati 27. aprila 2023, ne odpravlja. To bo v praksi pomenilo, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.

Poudarjamo, da na ministrstvu razumemo pomen družinskega življenja in pravico do združevanja družine. Ob tem izpostavljamo varovalko, ki jo zakon že zdaj vsebuje. Upravne enote morajo ob izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev izdaje ali podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. Verjamemo, da je ta zakonska določba zadostna varovalka, ki kaže na to, da ne bomo ločevali družin in s tem povzročali dodatnih stisk.

Naš namen je, da z različnimi zakonskimi rešitvami, strateškimi dokumenti in ukrepi naredimo slovensko družbo odprto in bolj vključujočo. Zato dajemo velik poudarek tudi integracijskim ukrepom, ki jih bomo v tem mandatu dodatno krepili. V tej smeri smo govorili tudi na petkovem konstruktivnem srečanju vodstva ministrstva z nevladnimi organizacijami, kjer smo se zavezali k pripravi sodobne migracijske strategije. Ta bo vključevala tudi integracijske ukrepe, med katerimi je nedvomno izjemnega pomena tudi znanje slovenskega jezika.

Zakon določa pogoj osnovne stopnje znanja jezika. To je stopnja, na kateri se tujec preprosto sporazumeva v vsakodnevnih situacijah, povezanih z uresničevanjem konkretnih potreb. Tudi ureditev tega področja v drugih državah članicah EU kaže, da nekatere države članice EU zahtevajo pogoj osnovnega znanja jezika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

Ravno znanje slovenskega jezika pa je eden osnovnih pogojev za uspešno integracijo posameznika v družbo. Zato si želimo, da bi tujci, ki prihajajo k nam, prepoznali pomen vključevanja v družbo in se množičneje udeleževali tečajev slovenskega jezika. Ti bodo s predlogom zakona, ko bo potrjen v Državnem zboru, ponovno brezplačni.