Skoči do osrednje vsebine

Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju

Ministrstvo za kulturo je organiziralo Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju. Namen posveta je bil med drugim tudi iskanje poti, kako na strokoven način kipe vrniti na posestvo Brdo pri Kranju, da bi tam zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo ter bili čim bolj dostopni obiskovalcem.

Poleg tega je bil namen posveta tudi spodbuditi strokovno in odprto razpravo o umetniških delih uveljavljenih avtorjev iz obdobja po drugi svetovni vojni, ki pričajo o zgodovini posestva, njegovem prostorskem razvoju od baročnega obdobja dalje ter njegovi sodobni rabi.

Zbirka kipov je kot sestavni del parkovne ureditve posestva gradu Brdo pomembna kulturna dediščina države. Del zbirke kipov je bil pred dvema letoma brez jasne strokovne utemeljitve in mimo veljavnih zakonskih postopkov prenesen v Pivko. Zdaj je del te zbirke na ogled v odprtih depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki.

Ministrica Asta Vrečko je na posvetu poudarila: "Prestavitev kipov je bila neprimerna. Ni šlo za restavriranje, kot je bilo najavljeno, ampak zgolj prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, temveč je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna. Zaradi tega si na Ministrstvu za kulturo želimo, da bi kipi prišli nazaj na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo. Postavljeni pa bodo v sodelovanju vseh pristojnih strokovnjakov."

Ob tem je opozorila tudi na politično dimenzijo sporne odločitve prenosa kipov. Po njenih besedah je iz manjkajočih kipov v Brdu jasno razvidno, kateri kipi so bili odvzeti in preneseni v Pivko: "V slovenskem prostoru je tradicija, da se različni kipi prejšnjih režimov odstranjujejo z javnih prostorov. To tudi pomeni brisanje zgodovine v javnem prostoru. Po prvi svetovni vojni je bila odstranjena javna plastika iz obdobja Avstrije, v času 2. svetovne vojne so se rušili spomeniki, postavljeni v Kraljevini Jugoslaviji, in tako naprej. Po drugi strani pa imamo tudi prakso postavljanja nekaterih spomenikov nazaj, celo njihovih replik. Vse takšne stvari potrebujejo javno razpravo, saj smo na javne spomenike mnogo bolj navezani, kot se zdi na prvi pogled, opazimo v prostoru, kadar jih ni več, do njih imamo takšen ali drugačen tudi čustven odnos. Postavitev javnih skulptur pa je vedno odraz družbenih, političnih okoliščin in umetnostnih tendenc nekega obdobja. Pomembno je, da se zavedamo svoje zgodovine, o njej razmišljamo, razpravljamo in se iz nje tudi učimo. "

Posvet je odprl državni sekretar Matevž Čelik, vodila ga je vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, uvodne predstavitve pa so zaokrožili predstavniki institucij in strokovnjakov: Matevž Remškar (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Kranj), Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino), Martina Kikelj (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center), Ana Kučan (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) in Miloš Kosec (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Obravnavali so strokovna vprašanja, povezana z zgodovinskim kontekstom nastanka del, vključno z njihovo umestitvijo v tedanje protokolarne objekte. Poudarili so različne premisleke, povezane z družbeno recepcijo in razumevanjem dediščine iz obdobja slovenske novejše zgodovine.