"Oblikovati moramo definicijo prožnosti, saj jo vsak razume na drugačen način. Ta definicija utegne biti zelo pomembna za razvoj naših gospodarstev in EU nasploh," je navedel premier. Prožnost mora biti v ospredju na več področjih, ne le pri fiskalnih pravilih. Torej tudi pri državnih pomočeh, prestrukturiranju energetskih trgov idr. "To pa zato, ker se spremembe odvijajo zelo hitro in se pogostost kriz povečuje," je dodal predsednik vlade. V luči negotovih časov je prožna drža ključna za hiter in ustrezen odziv.

V času epidemije in energetske krize je Slovenija izkoristila možnost začasne zamrznitve fiskalnih pravil, kar ji je po besedah dr. Goloba zelo pomagalo. "Zdaj se bomo prioritetno lotili perečih področij, pri čemer želimo ohraniti vzdržnost javnih financ. Načrtujemo, da bomo v letu 2024 v čim večji meri znova izpolnjevali fiskalno pravilo in trenutno smo optimistični, da nam bo to uspelo," je napovedal premier.

Kot smo zapisali v Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, so pred nami prenova pokojninskega, davčnega in šolskega sistema. Z roko v roki bomo skrbeli za vzdržne javne finance, a tudi za rast in investicije. Po navedbah predsednika vlade zato potrebujemo takšna fiskalna pravila, ki bodo podpirala vzdržnost javnih financ na eni in zagotovila prostor za drzne naložbe na drugi strani. "Ne smemo pozabiti na priložnosti za investiranje," je sklenil.

Ob robu konference se je predsednik vlade sestal še z evropskim komisarjem za gospodarstvo Paolom Gentilonijem, s katerim sta opravila pogovor o implementaciji Načrta za okrevanje in odpornost Slovenije. Prav tako sta premier in predsedujoči evroskupini Paschal Donohoe ob srečanju izmenjala poglede na trenutno ekonomsko situacijo v evroobmočju in naši državi.