Skoči do osrednje vsebine

Novela Zakona o tujcih omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje

Odpravljamo administrativne ovire in omogočamo hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Ponovno uvajamo dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Sprejem zakona je nujen zaradi administrativnih razbremenitev upravnih enot.

Dovoljenja za prebivanje

Navajamo nekatere ključne rešitve pri dovoljenjih za prebivanje.

Uvajamo možnost vročanja izkaznic podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti.

Olajšan je postopek zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo postopki hitrejši in enostavnejši.

Prstni odtisi, oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, se bodo lahko uporabili tudi v postopku podaljšanja. To pomeni, da upravni enoti ne bo treba ponovno zajeti prstnih odtisov. Hranili se bodo pet let.

Odpravljamo obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Tujci bodo morali zadostna sredstva izkazati v vlogi za izdajo prvega dovoljenja in za vsako podaljšanje. Upravna enota tega ne bo več preverjala vsakih šest mesecev.

Odpravljamo zahtevo po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. To pomeni, da diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini lahko v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje digitalno zajame dva prstna odtisa tujca brez poziva upravne enote.

Slovenski jezik

Ponovno uvajamo dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev. S tem spodbujamo vključevanje tujcev v slovensko družbo in odpravljamo zakonsko ureditev, ki bi se sicer začela uporabljati 27. aprila 2023.

Novela ne spreminja pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in osnovni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Te določbe se torej začnejo uporabljati 27. aprila 2023. To bo v praksi pomenilo, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.

Izjeme, ko tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni

1. Pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, če:

  • je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Sloveniji, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah,
  • je starejši od 60 let,
  • je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na vstopni ravni,
  • je imetnik modre karte EU,
  • zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki – to dokazuje z izvedencem na svoje stroške.

2. Pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi petletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji, če:

  • je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe ali je končal šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah,
  • je starejši od 60 let ali mlajši od 18 let,
  • je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni,
  • tujcu, ki se mu dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji (imetnik modre karte EU; tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije; tujcu, ki je slovenskega rodu; družinskim članom tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca),
  • zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki – to dokazuje z izvedencem na svoje stroške.